46. UČNA ENOTA
Ponazarjanje z znanim
VSAKA ponazoritev se mora seveda ujemati z gradivom, o katerem razpravljaš. Toda da bi bila ponazoritev kar najučinkovitejša, je enako pomembno tudi to, da se prilega občinstvu.
Kako lahko vrsta občinstva vpliva na to, kakšne ponazoritve si boš izbral, ko boš govoril pred skupino ljudi? Kako je ravnal Jezus Kristus? Bodisi da je govoril množicam ali pa svojim učencem, zgledov ni jemal iz življenja, značilnega za dežele zunaj Izraela. Takšni zgledi bi bili njegovim poslušalcem neznani. Jezus denimo ni omenjal egiptovskega dvornega življenja ali indijskih verskih navad. Še vedno pa je ponazoritve zajemal iz dejavnosti, ki so bile skupne ljudem vseh dežel. Govoril je o krpanju oblačil, poslovnih dejavnostih, izgubi česa dragocenega in obiskovanju svatb. Vedel je, kako se ljudje v različnih okoliščinah odzivajo, in to uporabil. (Mar. 2:21; Luk. 14:7–11; 15:8, 9; 19:15–23) Ker je bilo njegovo javno oznanjevanje namenjeno izrecno izraelskemu narodu, je v svojih ponazoritvah največkrat govoril o rečeh in dejavnostih, ki so bile del vsakdanjega življenja Izraelcev. Tako je govoril o poljedelstvu, o tem, kako se ovce odzivajo svojemu pastirju, o uporabi živalskih kož za shranjevanje vina in podobnem. (Mar. 2:22; 4:2–9; Jan. 10:1–5) Opozarjal pa je tudi na znane zgodovinske zglede: ustvaritev prvega človeškega para, potop v Noetovih dneh, uničenje Sodome in Gomore, smrt Lotove žene, če jih omenimo le nekaj. (Mat. 10:15; 19:4–6; 24:37–39; Luk. 17:32) Ali tudi ti pri izbiranju ponazoritev skrbno razmisliš o dejavnostih, ki so tvojim poslušalcem znane, in o njihovem kulturnem ozadju?
Kaj pa, če ne boš govoril pred večjo skupino, temveč enemu človeku ali morda le nekaj ljudem? Prizadevaj si izbrati ponazoritev, ki bo še zlasti primerna za to malo občinstvo. Ko je Jezus pričeval Samarijanki ob vodnjaku blizu Siharja, je govoril o ‚živi vodi‘, o tem, da človek ‚vekomaj ne bo žejen‘, in o ‚studencu vode, ki teče v večno življenje‘ – vse te govorne figure so se neposredno navezovale na delo te ženske. (Jan. 4:7–15) In ko je govoril z možmi, ki so izpirali ribiške mreže, je izbral govorno figuro, v kateri je omenjal ribištvo. (Luk. 5:2–11) V obeh primerih bi sicer lahko omenil poljedelstvo, saj so živeli na poljedelskem področju, toda koliko učinkovitejše je bilo, da je pri tem, ko jim je v mislih slikal miselno podobo, omenil njihovo osebno dejavnost! Ali si prizadevaš delati tako?
Jezus se je usmerjal na ‚izgubljene ovce Izraelove hiše‘, medtem ko apostol Pavel ni bil poslan samo k Izraelcem, temveč tudi k nejudovskim narodom. (Mat. 15:24; Dej. 9:15) Ali je Pavel zaradi tega govoril kaj drugače? Je. Ko je pisal kristjanom v Korintu, je omenil tekmovanja v teku, navado uživanja jedi v maliških svetiščih in zmagoslavne procesije, namreč reči, ki so bile tamkajšnjim Nejudom znane. (1. Kor. 8:1–10; 9:24, 25; 2. Kor. 2:14–16, NW)
Ali kakor Jezus in Pavel tudi ti tako skrbno izbiraš ponazoritve in zglede, ki jih boš uporabil pri svojem poučevanju? Ali upoštevaš družbeno ozadje in vsakdanje dejavnosti svojih poslušalcev? Seveda se je svet v primerjavi s prvim stoletjem spremenil. Mnogi lahko za svetovne novice izvedo po televiziji. Razmere v tujih deželah so jim pogosto znane. Če je tako tudi pri vas, potem gotovo ni narobe, če za ponazoritve uporabiš takšne novice. Vseeno pa se ljudi ponavadi najbolj dotaknejo reči, ki se tičejo njihovega osebnega življenja – njihov dom, njihova družina, njihovo delo, hrana, ki jo jedo, vreme na njihovem področju.
Če moraš ponazoritev na široko razlagati, najbrž govoriš o čem, česar tvoji poslušalci ne poznajo. Takšna ponazoritev lahko kaj hitro zasenči bistvo tvojega pouka. Tako se lahko zgodi, da se bodo poslušalci spomnili ponazoritve, svetopisemske resnice, ki si jo skušal predstaviti, pa ne.
Jezus ni uporabljal zapletenih primerjav, temveč je govoril o preprostih, vsakdanjih rečeh. Z majhnimi rečmi je pojasnjeval velike, s preprostimi rečmi pa težke. S tem da je duhovne resnice povezoval z vsakdanjimi dogodki, je ljudem pomagal, da so duhovne resnice, ki jih je učil, laže dojeli in si jih zapomnili. Kako čudovit zgled za posnemanje!