Poučno za občinstvo

DA BI bila tvoja predstavitev za poslušalce poučna, ni dovolj le to, da spregovoriš o čem koristnem. Vprašaj se: ‚Zakaj mora to temo slišati to občinstvo? Kaj bom povedal takšnega, da bodo poslušalci čutili, da jim je obravnavano zares koristilo?‘

Če si v šoli prejel nalogo, da naj bi prikazal, kako pričevati nekemu človeku, bo tvoje občinstvo stanovalec. V drugih primerih pa boš morda govoril pred občino kot celoto.

Kaj tvoji poslušalci že vedo. Vprašaj se: ‚Kaj poslušalci že vedo o tej temi?‘ To bi morala biti tvoja izhodiščna točka. Če boš govoril pred občino, v kateri je mnogo zrelih kristjanov, nikar zgolj ne ponavljaj temeljnih resnic, ki jih večina že pozna, ampak jih nadgrajuj. Če pa je navzočih tudi veliko novozainteresiranih, bi seveda moral upoštevati potrebe obeh skupin.

Hitrost predstavljanja informacij prilagajaj glede na to, kaj tvoji poslušalci že vedo. Če boš navajal podrobnosti, ki so večini verjetno znane, jih omeni bolj na hitro. Ko pa boš predstavljal misli, ki so za večino tvojih poslušalcev morda nove, govori počasneje, tako da jih bodo lahko jasno doumeli.

Kar bo poučno. Biti poučen ne pomeni vedno, da moraš povedati kaj novega. Nekateri govorniki znajo znane resnice predstaviti tako preprosto, da jih mnogi poslušalci popolnoma razumejo že, ko jih slišijo prvič.

Da bi v terenski strežbi ponazoril, da živimo v zadnjih dneh, ni dovolj le to, da omeniš kakšno novico. Uporabi Biblijo in pokaži, kaj ta dogodek pomeni. To bo za stanovalca zares poučno. Podobno tudi takrat, ko boš omenjal kakšno podrobnost glede naravnih zakonitosti ali glede rastlinskega oziroma živalskega sveta, za cilj ne bi smel imeti tega, da predstaviš kakšno osupljivo znanstveno dejstvo, za katero stanovalec ni še nikoli slišal. Boljše je, da dokaze iz narave povežeš z izjavami iz Biblije in tako pokažeš, da obstaja Stvarnik, ki nas ima rad. Stanovalec bo tako lahko stvari videl iz novega zornega kota.

Poslušalcem predstaviti temo, ki so jo že velikokrat slišali, utegne biti izziv. Toda da bi bil učinkovit učitelj, se moraš naučiti tudi to uspešno narediti. Kako lahko to storiš?

Pomagalo ti bo, če boš stvari raziskal. Namesto da v svojem govoru omenjaš samo dejstva, ki ti hitro pridejo na misel, posezi po raziskovalnih pripomočkih, obravnavanih na straneh od 33 do 38. Razmisli o tam omenjenih predlogih glede tega, katere cilje naj bi si prizadeval doseči. Pri raziskovanju boš morda ugotovil, da se kakšno manj znano zgodovinsko dejstvo neposredno navezuje na tvojo temo. Ali pa boš morda po javnih občilih izvedel za kakšno nedavno izjavo, s katero boš lahko ponazoril točko, o kateri nameravaš razpravljati.

Med pregledovanjem gradiva spodbujaj lastno mišljenje z vprašanji, kot so kaj, zakaj, kdaj, kje, kdo in kako. Na primer: Zakaj je to res? Kako lahko to dokažem? Zaradi katerih priljubljenih verovanj nekateri težko dojamejo to biblijsko resnico? Zakaj je to pomembno? Kako naj bi to vplivalo na človekovo življenje? Kateri zgled pokaže, da je to koristno udejanjati? Kaj ta biblijska resnica razodeva glede Jehovove osebnosti? Odvisno od gradiva, o katerem boš razpravljal, bi lahko vprašal: Kdaj se je to zgodilo? Kako lahko to gradivo praktično uporabimo danes? Govor bi morda lahko celo poživil, tako da med njim postaviš nekaj takšnih vprašanj in nato nanje odgovoriš.

V govoru boš mogoče moral uporabiti svetopisemske stavke, ki so tvojim poslušalcem znani. Kaj lahko narediš, da bi jih predstavil poučno? Ne jih zgolj prebrati, temveč jih pojasni.

Razprava o znanem svetopisemskem stavku bo morda poučnejša, če ga boš razstavil na dele, potem pa opozoril na tiste dele, ki se navezujejo na temo tvojega govora, in jih pojasnil. Razmisli o tem, kako vse bi lahko predstavil svetopisemski stavek, kot je denimo Miha 6:8. Kaj je to ‚pravica‘? O čigavih merilih pravice razpravlja ta stavek? Kako bi ponazoril, kaj je mišljeno s ‚streči pravici‘? Ali pa ‚ljubiti usmiljenje‘? Kaj je to ponižnost? Kako bi gradivo naobrnil na starejšega človeka? Seveda pa bi morali na to, katero gradivo boš dejansko uporabil, vplivati tvoja tema, cilj, ki ga želiš doseči, občinstvo, čas, ki ti je na voljo, in še drugi dejavniki.

Pogosto je koristno poseči po preprostih definicijah izrazov. Nekatere ljudi preseneti, ko izvedo, kaj pomeni »kraljestvo«, omenjeno v Matevževem evangeliju 6:10. Celo dolgoletnim kristjanom lahko to, da jih spomnimo na kakšno definicijo, pomaga točneje sprevideti, kaj kakšen svetopisemski stavek dejansko sporoča. To je očitno, če preberemo besede iz Drugega Petrovega lista 1:5–8, NW, in nato definiramo različne elemente, omenjene v teh vrsticah: vero, krepost, spoznanje, samoobvladanje, zdržljivost, bogovdanost, bratoljubje in ljubezen. Kadar se v istem besedilu pojavljajo besede, ki se pomensko prekrivajo, boš lahko poslušalcem s tem, da jih boš definiral, pomagal, da bodo ločili eno od druge. To velja za besede, kot so modrost, spoznanje, sprevidevnost in razumevanje, ki so uporabljene v Pregovorih 2:1–6, NW.

Za poslušalce bo svetopisemski stavek morda poučen že, če boš o njem samo razpravljal. Mnogi so presenečeni, ko prvič uvidijo, da v nekaterih biblijskih prevodih v Prvi Mojzesovi knjigi 2:7 piše, da je Adam bil živa duša, in da po besedah iz Ezekiela 18:4 duša umre. Jezus je nekoč presenetil saduceje, ko je opozoril na besede iz Druge Mojzesove knjige 3:6, za katere so ti trdili, da vanje verjamejo, in to naobrnil na vstajenje mrtvih. (Luk. 20:37, 38)

Včasih je poučno, če opozorimo na sobesedilo svetopisemskega stavka, na razmere, ki so vladale ob nastanku tega stavka, in na to, kdo je govorec oziroma poslušalec. Farizeji so dobro poznali besede iz 110. psalma. Kljub temu jih je Jezus opozoril na pomembno podrobnost, zapisano v prvi vrstici. Vprašal jih je: »Kaj se vam zdi o Kristusu? Čigav sin je? Reko mu: Davidov. Vpraša jih: Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi: ‚Rekel je Gospod [Jehova, NW] Gospodu mojemu: Sedi na desnico mojo, dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje‘. Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je sin njegov?« (Mat. 22:41–45) Če boš o Svetem pismu razpravljal tako kot Jezus, boš ljudem pomagal, da bodo Božjo Besedo brali bolj pozorno.

Kadar govornik omeni, kdaj je bila kakšna biblijska knjiga napisana ali kdaj se je kak dogodek zgodil, bi moral opisati tudi razmere, ki so v tistem času prevladovale. Tako bo občinstvo jasneje doumelo pomembnost te knjige oziroma dogodka.

K temu, da bo to, kar boš povedal, še bolj poučno, lahko prispevajo tudi primerjave. Kakšno priljubljeno gledišče bi morda lahko primerjal s tem, kar o tej stvari govori Biblija. Ali pa bi lahko primerjal dve vzporedni biblijski pripovedi. Ali se v čem razlikujeta? Zakaj? Kaj se naučimo iz njiju? Če boš delal tako, bodo lahko poslušalci temo videli iz novega zornega kota.

Če ti je zaupana razprava o kakšnem vidiku krščanske strežbe, bi lahko svojo predstavitev obogatil tako, da bi začel s povzetkom. Razpravljaj o tem, kaj je treba narediti, zakaj je to treba narediti in kako se to navezuje na naše skupne cilje, ki jih imamo Jehovove priče. Nato pojasni kje, kdaj in kako to narediti.

Kaj pa, če moraš v govoru razpravljati o ‚Božjih globočinah‘? (1. Kor. 2:10) Če boš na začetku navedel in pojasnil nekatere ključne elemente teme, bodo poslušalci podrobnosti laže razumeli. In če boš govor sklenil s kratkim pregledom gradiva, bodo na koncu verjetno imeli prijeten občutek, da so se zares nekaj naučili.

Nasveti glede krščanskega življenja. Poslušalcem bo še posebej koristilo, če jim boš pomagal uvideti, kako se informacije iz tvojega govora tičejo njihovega življenja. Ko boš pregledoval svetopisemske stavke iz dodeljenega gradiva, se vprašaj: ‚Zakaj so se te informacije v Svetem pismu ohranile vse do danes?‘ (Rim. 15:4; 1. Kor. 10:11) Razmišljaj o tem, kakšne so življenjske razmere tvojih poslušalcev. Te razmere pretehtaj v luči svetopisemskih nasvetov in načel. V svojem govoru razpravljaj o Svetem pismu, tako da bi pokazal, kako lahko Sveto pismo človeku pomaga modro opraviti s takšnimi razmerami. Ogibaj se posploševanja. Razpravljaj o določnih glediščih in dejanjih.

Za začetek v govoru, ki ga pripravljaš, uporabi en ali dva prej omenjena predloga. Ko si boš pridobil izkušnje, jih uporabi še več. Sčasoma boš ugotovil, da se bodo poslušalci že vnaprej veselili tvojih govorov, ker bodo prepričani, da bodo slišali kaj, kar jim bo zares koristilo.