Uporaba dodeljenega gradiva

BIBLIJA krščansko občino primerja s človeškim telesom. Vsak telesni del je potreben, vendar ‚nimajo vsi istega opravila‘. Skladno s tem bi se morali potruditi glede vsake prednosti, ki nam je zaupana. Od nas se zato zahteva, da vsako govorno nalogo doumemo in jo dobro izvedemo, ne pa da imamo nekatere teme za manj pomembne, ker bi menili, da bi bile druge bolj zanimive. (Rim. 12:4–8) Za duhovno hrano »ob pravem času« je odgovoren razred zvestega in preudarnega sužnja. (Mat. 24:45, NW) Kadar svoje osebne sposobnosti uporabljamo tako, da govore razvijamo v skladu s prejetimi napotki, kažemo, da to ureditev cenimo. To prispeva k nemotenemu delovanju občine kot celote.

Kaj uporabiti. Ko ti bo v šoli dodeljena tema, poskrbi, da boš razvijal to temo in ne česa drugega. V večini primerov boš prejel tudi določno referenčno gradivo. Če pa v navodilih ne piše, na katerem natisnjenem gradivu naj bi tvoj govor temeljil, lahko gradivo izbereš iz virov, ki si jih boš izbral sam. Vendar ko boš govor pripravljal, pazi, da boš celotno predstavitev sestavil na podlagi dodeljene teme. Ko se boš odločal, kaj uporabiti, boš moral upoštevati tudi svoje občinstvo.

Skrbno preuči referenčno gradivo in pri tem analiziraj v njem navedene svetopisemske stavke. Nato razmisli o tem, kako bi gradivo kar najučinkoviteje uporabil v prid občinstva. Iz natisnjenega gradiva si izberi dve ali morda tri točke, ki bodo tvorile glavne točke tvojega govora. Podobno iz dodeljenega gradiva izberi tudi svetopisemske stavke, ki jih nameravaš prebrati in o njih razpravljati.

Koliko gradiva pa naj bi pregledal? Le toliko, kolikor ga lahko učinkovito predstaviš. Ne žrtvuj dobrega poučevanja, zato da bi v govor stlačil veliko informacij. Če se kateri deli gradiva ne ujemajo s ciljem tvojega govora, se usmeri na tiste dele, ki ti bodo cilj pomagali doseči. Iz dodeljenega gradiva uporabi tisto, kar bo za občinstvo najbolj poučno in koristno. Tvoj cilj pri tej govornonasvetni točki ni v tem, da bi videl, koliko gradiva lahko pregledaš, temveč to, da za temelj svojega govora uporabiš tisto, kar ti je bilo dodeljeno.

Tvoj govor naj ne bi bil zgolj povzetek dodeljenega gradiva. Načrtovati bi moral, da boš določene točke pojasnil, jih podrobno obravnaval, ponazoril in morda navedel tudi kak zgled za to, kako jih praktično uporabiti. Dodatne misli bi moral uporabiti za to, da bi pomembne točke iz dodeljenega gradiva razvil, ne pa da bi to gradivo nadomestil.

Bratje, ki so ustrezno usposobljeni za učitelje, morda sčasoma prejmejo nalogo poučevanja na službenem shodu. Ti razumejo, da morajo učinkovito uporabljati dodeljeno gradivo, ne pa ga nadomestiti s čim drugim. Podobno tudi bratje, ki imajo javne govore, prejmejo očrt, po katerem se morajo ravnati. Takšen očrt sicer dopušča nekaj svobode, vendar so v njem jasno navedene glavne točke, ki jih je treba razviti, dokazi, ki te točke podpirajo, in svetopisemski stavki, ki pomenijo temelj govora. To, da se učiš poučevati na osnovi dodeljenega gradiva, je pomemben del priprave za druge govorniške prednosti.

To šolanje ti lahko prav tako pomaga, da boš vodil napredne biblijske pouke na domu. Naučil se boš opozarjati na preučevalno gradivo in se ne boš oddaljeval od teme, tako da bi poudarjal druge reči, ki so morda zanimive, a niso potrebne za razumevanje snovi. Pa vendar, če boš dojel resnični namen te učne enote, tudi ne boš postal tako tog, da učencu ne bi priskrbel dodatnih pojasnil, ki jih morda želi slišati.