Razumljivo drugim

KO BOŠ govoril, ne skušaj le predstaviti informacij. Prizadevaj si doseči, da bo poslušalcem to, kar boš povedal, razumljivo. Tako boš laže učinkovito komuniciral, ne glede na to, ali boš govoril članom občine ali Nepričam.

Obstaja mnogo vidikov razumljivega govora. Nekaj jih je opisanih v 26. učni enoti »Logično razvijanje gradiva«. Drugi so obravnavani v 30. učni enoti »Zanimati se za druge«. V tej učni enoti pa bomo razpravljali še o nekaterih dodatnih točkah.

Preproste besede, preprost slog. Preproste besede in kratki stavki so učinkovito komunikacijsko sredstvo. Jezusov govor na gori je sijajen zgled govora, ki ga lahko razumejo vsi ljudje, ne glede na to, kdo so oziroma kje živijo. Misli iz tega govora so ljudem morda nove, vendar lahko kljub temu razumejo to, kar je Jezus povedal, saj je govoril o rečeh, ki se tičejo vseh nas: kako biti srečni, kako izboljšati odnose z drugimi, kako se spoprijeti z zaskrbljenostjo in kako v življenju najti smisel. Poleg tega je misli izrazil v vsakdanjem jeziku. (Mat., pogl. 5–7) V Bibliji je seveda veliko zgledov stavkov, ki so različno dolgi in različno zgrajeni. Tvoj glavni cilj naj bi bil ta, da misli izraziš jasno in razumljivo.

Celo takrat, ko boš razpravljal o kakšnem globokem gradivu, lahko s preprostim slogom dosežeš, da bodo poslušalci gradivo laže razumeli. Kako pa ti lahko uspe govoriti preprosto? Občinstva ne zasuj z nepotrebnimi podrobnostmi. Gradivo si uredi tako, da boš z njim podprl glavne točke. Ključne svetopisemske stavke skrbno izberi. Namesto, da bi hitel od enega svetopisemskega stavka do drugega, jih raje preberi in razpravljaj o njih. Dobrih misli ne zakrij z mnogimi besedami.

Ta ista načela upoštevaj tudi takrat, ko vodiš biblijski pouk na domu. Ne skušaj pojasniti vsake podrobnosti. Učencu pomagaj jasno razumeti glavne misli. Podrobnosti bo lahko spoznal kasneje pri osebnem preučevanju in na občinskih shodih.

Da bi gradivo predstavil preprosto, se moraš dobro pripraviti. Če hočeš svojo temo razumljivo predstaviti drugim, jo moraš najprej sam jasno razumeti. Kadar kaj zares razumeš, znaš tudi pojasniti, zakaj je to tako. Prav tako si to zmožen povedati s svojimi besedami.

Pojasni neznane izraze. Včasih moraš za to, da bi poslušalci stvari razumeli, pojasniti pomen izrazov, ki so jim neznani. Ne precenjuj njihovega znanja, hkrati pa ne podcenjuj njihove inteligence. Ker preučuješ Biblijo, morda uporabljaš nekatere izraze, ki drugim ljudem zvenijo tuje. Če stvari ne boš nekoliko pojasnil, tisti, ki niso povezani z Jehovovimi pričami, ne bodo razumeli, da izrazi »ostanek«, »zvesti in preudarni suženj«, ‚druge ovce‘ in »velika množica« označujejo točno določene skupine ljudi. (Rim. 11:5; Mat. 24:45, NW; Jan. 10:16; Raz. 7:9) Podobno človek, ki ni seznanjen z organizacijo Jehovovih prič, verjetno ne bo vedel, kaj je mišljeno z izrazi »oznanjevalec«, »pionir«, »okrajni nadzornik« in »spominska slovesnost«.

Morda boš moral pojasniti tudi nekatere biblijske izraze, ki jih pogosto uporabljajo celo tisti, ki niso Priče. Mnogi mislijo, da »harmagedon« pomeni jedrski holokavst. »Božje kraljestvo« morda povezujejo s stanjem znotraj človeka ali z nebesi, ne pa z vladavino. Ob izrazu »duša« morda pomislijo na tako imenovani duhovni del človeka, ki preživi smrt telesa. Na milijone ljudi je bilo poučenih, da je »sveti duh« oseba, del trojice. In ker toliko ljudi zavrača biblijska moralna merila, morda potrebujejo pomoč celo pri razumevanju tega, kaj pomenijo biblijske besede: »Bežite pred nečistovanjem.« (1. Kor. 6:18, SSP)

Če ljudje niso redni bralci Biblije, bodo morda zgrešili bistvo, če boš rekel zgolj »Pavel je napisal . . .« ali pa »Luka je dejal . . .«. Morda imajo prijatelje ali sosede, ki se tako imenujejo. Da bi ljudje omenjenega človeka povezali s krščanskim apostolom oziroma biblijskim piscem, boš mogoče moral pristaviti še kak pojasnjevalni izraz.

Da bi današnji poslušalci razumeli svetopisemske stavke, ki omenjajo mere ali navade iz starodavnosti, jim je pogosto treba pomagati. Če jim boš na primer dejal, da je bila Noetova barka dolga 300 komolcev, široka 50 komolcev in visoka 30 komolcev, jim bo to morda kaj malo pomenilo. (1. Mojz. 6:15) Toda če boš te dimenzije ponazoril z velikostjo znanih objektov v vaši okolici, si bodo poslušalci takoj ustvarili sliko o velikosti barke.

Priskrbi potrebno razlago. Da bi poslušalcem kakšno zadevo razjasnil, morda ne bo dovolj le to, da pravilno definiraš kak izraz. V Jeruzalemu so v Ezrovih dneh Postavo brali in jo razlagali. Da bi ljudstvo doumelo njen pomen, so jo leviti razlagali in jo naobračali na razmere, s katerimi se je ljudstvo takrat spoprijemalo. (Neh. 8:8, 12) Podobno si tudi ti vzemi čas, da svetopisemske stavke, ki jih prebereš, razložiš in naobrneš.

Jezus je učencem po svoji smrti in vstajenju pojasnil, da so se s tem, kar se je malo pred tem zgodilo, izpolnile besede iz Svetih spisov. Prav tako je poudaril odgovornost, ki jo imajo kot priče teh reči. (Luk. 24:44–48) Ko boš ljudem pomagal uvideti, kako naj bi to, kar so se naučili, vplivalo na njihovo življenje, bodo laže razumeli, kaj to v resnici pomeni.

Kakšno vlogo ima srce. Seveda lahko na to, ali bo človek stvari razumel, vplivajo tudi drugi dejavniki, četudi boš vse jasno razložil. Kadar ima kdo nesprejemljivo srce, ga to ovira pri tem, da bi povedano doumel. (Mat. 13:13–15) Za tiste, ki hočejo na stvari gledati strogo s fizičnega gledišča, so duhovne reči neumne. (1. Kor. 2:14) Če človek odseva takšnega duha, bi bilo morda modro enostavno končati razpravo – vsaj ob tej priložnosti.

Vendar pa ima včasih kdo nesprejemljivo srce zaradi težavnih življenjskih razmer. Če bo tak človek po določenem času zopet imel priložnost slišati biblijsko resnico, bo njegovo srce morda postalo sprejemljivo. Ko je Jezus svojim apostolom povedal, da bo bičan in umorjen, ga niso razumeli. Zakaj ne? Ker to ni bilo tisto, kar so pričakovali, še manj pa želeli! (Luk. 18:31–34) Vendar ga je čez čas 11 od teh apostolov razumelo, in to so dokazali tako, da so ravnali v skladu s tem, kar jih je Jezus poučil.

Vpliv dobrega zgleda. Ljudem pa stvari ne pomagamo razumeti le z besedami, temveč tudi z dejanji. Mnogi glede svojega prvega obiska v kraljestveni dvorani pravijo, da jim je ostala v spominu ljubezen, ki je bila tam očitna, ne pa to, kar so slišali. Podobno je tudi veselje, ki ga odsevamo, že mnogim stanovalcem pomagalo, da so svoj um odprli za biblijsko resnico. Ko so nekateri videli srčno dobrotljivost, ki si jo Jehovovo ljudstvo izkazuje med seboj, in ljubečo pozornost do drugih, ko se ti spoprijemajo z nadlogami, so sklenili, da imajo Priče pravo vero. Ker si torej prizadevaš ljudem pomagati razumeti biblijsko resnico, razmisli o tem, kako jo pojasnjuješ in kakšen zgled daješ.