Prepričano izražanje

KADAR se človek izraža prepričano, drugi vidijo, da trdno verjame v to, kar govori. Takšna prepričanost je bila očitna v strežbi apostola Pavla. Tistim, ki so postali verni v Tesaloniki, je pisal: »Evangelij naš ni prišel samo v besedi do vas, ampak tudi [. . .] v mnogem [v trdnem, NW] prepričanju.« (1. Tes. 1:5) Ta prepričanost se je kazala v tem, kako je govoril in kako je živel. Trdna prepričanost pa bi morala biti jasno vidna tudi v tem, kako biblijske resnice predstavljamo mi.

Izražati se prepričano ni isto kot biti nepopustljiv, dogmatičen ali aroganten. Kadar človek, ki kaže prepričanost, govori o rečeh iz Božje Besede, to dela tako, da pri tem odseva močno vero. (Heb. 11:1)

Kdaj izražati prepričanost. Pomembno je, da govoriš prepričano takrat, ko si v terenski strežbi. Ljudje so na tvoj način govorjenja pogosto prav toliko pozorni kot na sporočilo. Čutijo namreč, kaj v resnici čutiš do govorjenega. S svojo prepričanostjo lahko bolj kakor s samimi besedami sporočiš, da jim moraš povedati nekaj zelo dragocenega.

Prepričanost moraš izražati tudi takrat, ko ogovarjaš občinstvo, ki ga sestavljajo soverniki. Apostol Peter je svoje prvo navdihnjeno pismo napisal zato, da bi brate ‚spodbudil in jim še enkrat izpričal, da je to resnična Božja milost‘. Nato pa je poudaril: »V njej stojte.« (1. Pet. 5:12, SSP) Ko je apostol Pavel pisal članom občine v Rimu, je izrazil prepričanost, ki jim je koristila. Napisal je: »Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, ne angeli, ne poglavarstva, ne sile, ne sedanjost, ne prihodnost, ne višina, ne globočina, ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rim. 8:38, 39) Pavel pa je prepričljivo pisal tudi o tem, da je treba oznanjevati drugim, in njegova gorečnost v tej dejavnosti je jasno dokazovala, da je bil osebno prepričan o pomembnosti tega dela. (Dej. 20:18–21; Rim. 10:9, 13–15) Podobna prepričanost bi morala biti jasno vidna pri današnjih krščanskih starešinah, ko poučujejo iz Božje Besede.

Starši se morajo, ko med učnimi urami in ob drugih priložnostih s svojimi otroki razpravljajo o duhovnih rečeh, izražati prepričljivo. To pa pomeni, da morajo v srcu razvijati ljubezen do Boga in njegovih poti. Tako bodo lahko svojim otrokom govorili z iskreno prepričanostjo, »kajti česar je polno srce, to usta govore«. (Luk. 6:45, EI; 5. Mojz. 6:5–7) Takšna prepričanost bo starše vzgibala tudi k temu, da bodo dali zgled »iskrene vere«. (2. Tim. 1:5, SSP)

Še zlasti pa je pomembno, da se prepričljivo izražaš takrat, ko kdo oporeka tvoji veri. Sošolec, učitelj ali sodelavec se morda začudi, ker ne sodeluješ pri kakšnem praznovanju. Z odločnim, dobro utemeljenim odgovorom mu boš morda pomagal, da bo začel spoštovati tvoje na Bibliji temelječe stališče. Kaj pa, če te kdo poskuša zvabiti v napačno ravnanje – nepoštenost, zlorabo drog ali spolno nemoralo? Pomembno je, da mu jasno poveš, da v nobenem primeru ne boš sodeloval pri takšnem početju in da te nikakor ne bo mogel prepričati, da bi si premislil. To pa pomeni, da moraš pri tem, ko boš zavračal njegovo ponudbo, govoriti prepričano. Ko se je Jožef upiral nemoralnemu zapeljevanju Potifarjeve žene, je odločno dejal: »Kako bi torej jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« Ko je še naprej vztrajala, je zbežal iz hiše. (1. Mojz. 39:9, 12)

Kako se prepričanost kaže. Svojo prepričanost lahko v precejšnji meri izraziš z besedami, ki jih uporabljaš. Jezus je ob številnih priložnostih pomembne izjave uvedel z besedami: »Resnično, resnično ti pravim.« (Jan. 3:3, 5, 11; 5:19, 24, 25) Pavlova prepričanost se kaže v izrazih, kot so »prepričan sem«, »vem in prepričan sem v Gospodu Jezusu« ter »resnico govorim, ne lažem«. (Rim. 8:38; 14:14; 1. Tim. 2:7) Jehova je v zvezi z izpolnitvijo svoje besede včasih preroke navdihnil, da so kaj poudarili, na primer z besedami »gotovo pride«. (Hab. 2:3) Ko boš omenjal te prerokbe, bi lahko uporabil podoben jezik. Če boš zaupal v Jehova, ne pa v sebe, in boš z drugimi govoril spoštljivo, se bo v izrazih, ki odsevajo podobno prepričanost, jasno kazalo, da imaš močno vero.

Prepričanost pa se lahko kaže tudi v tem, kako goreče in globoko se izražaš. K temu prispevajo tvoji izrazi obraza, geste in govorica telesa, čeprav se lahko od človeka do človeka nekoliko razlikujejo. Če si povsem prepričan, da je to, kar govoriš, resnica in da morajo drugi to slišati, bo tvoja prepričanost, tudi če si po naravi plah ali tih, jasno vidna.

Seveda mora biti vsako naše izražanje prepričanosti pristno. Če bodo ljudje zaznali, da ne govorimo iz srca, temveč se pretvarjamo, bodo verjetno sklenili, da naše sporočilo nima prave vrednosti. Zato bodi predvsem takšen, kakršen si. Morda boš moral, odvisno pač od velikosti občinstva, govoriti bolj naglas kot ponavadi ter z večjo jakostjo. Toda tvoj cilj naj bi bil to, da se izražaš iskreno in naravno.

Kaj ti lahko pomaga izražati se prepričano. Ker k tvoji prepričanosti spada to, kar čutiš do gradiva, je nadvse pomembno, da se dobro pripraviš. Ni dovolj le to, da iz kakšne publikacije gradivo prepišeš ter potem to ponoviš. Gradivo moraš jasno razumeti in ga znati izraziti s svojimi besedami. Povsem moraš biti prepričan o njegovi resničnosti in o tem, da je to, kar govoriš, za poslušalce pomembno. To pomeni, da pri pripravljanju svoje predstavitve upoštevaš njihove okoliščine in to, kaj morda že vedo o tej temi oziroma kaj čutijo do nje.

Če je naš govor tekoč, bodo drugi laže zaznali našo prepričanost. Zato poleg tega, da pripraviš dobro gradivo, svoj nastop marljivo vadi. Še zlasti bodi pozoren na tiste dele gradiva, kjer moraš govoriti bolj goreče, tako da se ti pri predstavljanju teh delov ne bo treba preveč zanašati na zapiske. Prav tako ne pozabi Jehova v molitvi prositi, naj blagoslovi tvoj trud. Tako se boš ‚opogumil v našem Bogu‘, in iz tvojega načina govorjenja bo razvidno, da si prepričan o resničnosti ter pomembnosti svojega sporočila. (1. Tes. 2:2, SSP)