Zanimati se za druge

KADAR drugim govorimo o biblijskih resnicah, moramo narediti več, kot le seznaniti njihov um. Trkati jim moramo na srce. To lahko med drugim dosežemo tako, da se iskreno osebno zanimamo za svoje poslušalce. Takšno zanimanje lahko pokažemo na številne načine.

Upoštevaj gledišče svojih poslušalcev. Apostol Pavel je upošteval poreklo in miselnost svojih poslušalcev. Pojasnil je: »Judom sem postal kakor Jud, da bi Jude pridobil; tistim, ki so pod postavo, kakor bi bil pod postavo, čeprav sam nisem pod postavo, da bi pridobil te, kateri so pod postavo; tistim pa, ki so brez postave, kakor bi bil brez postave, dasi nisem brez postave Bogu, temuč v postavi Kristusu, da bi pridobil tiste, ki so brez postave; slabotnim sem postal slabič, da bi pridobil slabiče: vsem sem postal vse, da bi jih vsekakor nekaj zveličal. Vse pa delam zavoljo evangelija, da bi prejel delež ž njim.« (1. Kor. 9:20–23) Kako lahko danes ‚vsem postanemo vse‘?

Če imaš možnost opazovati druge, preden govoriš z njimi, pa čeprav le na kratko, boš morda opazil kaj takega, kar ti bo pokazalo, za kaj se zanimajo in kakšne so njihove okoliščine. Ali lahko razvidiš, kakšen poklic opravljajo? Ali kaj kaže na to, kaj verujejo? Ali kaj namiguje na to, kakšne so njihove družinske razmere? Ali lahko na temelju tega, kar boš opazil, svojo predstavitev prilagodiš, tako da bo ta poslušalcem privlačnejša?

Da bi imel privlačnejšo predstavitev, moraš že vnaprej razmisliti, kako boš pristopil k ljudem na svojem področju. Na nekaterih področjih je treba pri tem upoštevati tudi tiste, ki so se priselili iz tujih dežel. Ali si, če na tvojem področju živijo takšni ljudje, našel učinkovit način, kako jim pričevati? Ker Bog hoče, da se »rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«, si zastavi za cilj to, da kraljestveno sporočilo na privlačen način predstaviš vsem, ki jih srečaš. (1. Tim. 2:4)

Pozorno poslušaj. Jehova je vseveden, vendar vseeno prisluhne drugim. Prerok Mihaj je v videnju videl, kako Jehova angele spodbuja, naj povedo, kako bi oni rešili neko zadevo. Bog je nato enemu od angelov dovolil, da izpelje to, kar je predlagal. (1. kra. 22:19–22) Ko je Abraham izrazil zaskrbljenost nad sodbo, ki naj bi zadela Sodomo, mu je Jehova ljubeznivo prisluhnil. (1. Mojz. 18:23–33) Kako lahko v naši strežbi posnemamo Jehovov zgled glede poslušanja?

Druge spodbudi, naj izrazijo svoje mnenje. Postavi primerno vprašanje, nato pa počakaj dovolj dolgo, da odgovorijo. Zares poslušaj. Če jih boš pozorno poslušal, jih bo to spodbudilo k temu, da bodo spregovorili brez zadržkov. Če boš iz njihovega odgovora razbral, kaj jih zanima, taktno sprašuj dalje. Prizadevaj si jih bolje spoznati, vendar pa naj pogovor ne bo nekakšno navzkrižno zasliševanje. Pohvali jih za njihovo mnenje, če to lahko storiš iskreno. Tudi če se ne strinjaš z njihovim glediščem, se jim ljubeznivo zahvali za to, kar so povedali. (Kol. 4:6, SSP)

Vseeno pa moramo paziti, da s svojim zanimanjem ne bi prestopili meje primernega. To, da se zanimamo za druge, še ne pomeni, da se lahko vmešavamo v njihove osebne zadeve. (1. Pet. 4:15) Paziti moramo, da ne bi kakšna oseba nasprotnega spola naše prijazno zanimanje narobe razumela. Ker se to, koliko se je primerno zanimati za druge, razlikuje od dežele do dežele, celo od človeka do človeka, je treba dobro presojati. (Luk. 6:31)

K temu, da postaneš dober poslušalec, prispeva tudi priprava. Kadar imamo svoje sporočilo jasno v mislih, se laže sprostimo in na naraven način prisluhnemo drugim. Poslušalci se tako počutijo sproščene in so morda bolj pripravljeni pogovarjati se z nami.

Kadar druge poslušamo, kažemo, da jih spoštujemo. (Rim. 12:10) Tako pokažemo, da cenimo njihovo mišljenje in občutke. S tem jih lahko celo spodbudimo, da bodo pozorneje prisluhnili temu, kar jim imamo povedati. Božja Beseda nam torej upravičeno svetuje, naj bomo ‚hitri za poslušanje, počasni za govorjenje‘. (Jak. 1:19)

Drugim pomagaj napredovati. Skrb za ljudi nas bo navedla k temu, da bomo razmišljali o tistih, ki se zanimajo, in jih znova obiskali, da bi jim predstavili biblijske resnice, ki se kar najbolj neposredno tičejo njihovih potreb. Ko boš razmišljal o naslednjem obisku, upoštevaj to, kar si glede teh ljudi spoznal na prejšnjih obiskih. Pripravi informacije o temi, ki jih zanima. Poudari praktično vrednost gradiva in jim pomagaj uvideti, kako jim lahko to, kar se učijo, koristi. (Iza. 48:17)

Če ti poslušalec pove, da ga kakšne okoliščine vznemirjajo ali da ga kak problem muči, glej na to kot na posebno priložnost, da ga seznaniš z dobro novico. Ravnaj se po zgledu Jezusa, ki je bil vedno pripravljen tolažiti ljudi v stiski. (Mar. 6:31–34) Upiraj se skušnjavi, da bi na hitro predstavil kakšno rešitev ali da bi dal površen nasvet. To bi lahko poslušalca navedlo na mišljenje, da se zanj ne zanimaš iskreno. Raje pokaži sočutje. (1. Pet. 3:8) Nato v biblijskih publikacijah razišči stvari in mu predstavi izgrajujoče informacije, ki mu bodo pomagale spoprijeti se z razmerami. Ker se ljubeče zanimaš za svojega poslušalca, seveda ne boš razkrival zaupnih reči, ki ti jih pove, razen če za to obstaja upravičen razlog. (Preg. 25:9)

Še posebej bi se morali osebno zanimati za tiste, s katerimi vodimo biblijski pouk. V molitvi razmisli o potrebah vsakega učenca, nato pa se s temi potrebami v mislih pripravi na pouk. Vprašaj se: ‚Kaj je naslednje, kar mora učenec narediti, da bo še naprej duhovno napredoval?‘ Učencu ljubeče pomagaj, da bo doumel to, kar o zadevi govorijo Biblija ter publikacije ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. (Mat. 24:45, NW) V nekaterih primerih morda ne bo dovolj samo to, da mu boš priskrbel razlago. Morda mu boš moral pokazati, kako naj kakšno biblijsko načelo udejanji, dejansko narediti nekaj skupaj z njim, da bo videl, kaj to pomeni v praksi. (Jan. 13:1–15)

Kadar drugim pomagamo, da svoje življenje uskladijo z Jehovovimi merili, moramo biti uravnovešeni in znati dobro presojati. Ljudje namreč izhajajo iz različnih okolij in imajo različne sposobnosti, pa tudi vsi ne napredujejo enako hitro. Bodi razumen glede tega, kaj pričakuješ od drugih. (Fil. 4:5, NW) Ne sili jih, naj naredijo spremembe v življenju, temveč pusti, da jih vzgibata Božja Beseda in Božji duh. Jehova želi, da mu ljudje služijo z radovoljnim srcem, ne pa pod prisilo. (Ps. 110:3) Ogibaj se tega, da bi izražal lastno mnenje glede njihovih osebnih odločitev, in celo če te za to zaprosijo, pazi, da se ne boš odločal namesto njih. (Gal. 6:5)

Praktično pomagaj. Čeprav se je Jezus zanimal predvsem za duhovno dobro svojih poslušalcev, je bil pozoren tudi na njihove druge potrebe. (Mat. 15:32) Tudi če v gmotnem pogledu nimamo veliko, lahko pomagamo na mnogo praktičnih načinov.

Zanimanje za druge nas bo spodbudilo k temu, da bomo uvidevni. Če je na primer poslušalec zaradi slabega vremena nemiren, se premakni na primernejši kraj ali pa se dogovori, da bosta razpravo nadaljevala kdaj drugič. Če si se oglasil ob neprimernem času, predlagaj, da se boš vrnil kasneje. Če je kak sosed ali kdo, ki se zanima, zbolel ali je v bolnišnici, svoje zanimanje pokaži tako, da mu pošlješ kartico ali kratko pismo oziroma ga obiščeš. Če je primerno, bi mu lahko priskrbel tudi kakšno preprosto jed ali naredil kakšno drugo dobro delo.

Ko bodo biblijski učenci napredovali, bodo morda čutili nekakšno čustveno praznino, ker ne bodo več toliko časa preživljali s svojo nekdanjo družbo. Postani jim prijatelj. Vzemi si čas za to, da se po biblijskem pouku in ob drugih priložnostih pogovarjaš z njimi. Spodbudi jih, naj iščejo dobro družbo. (Preg. 13:20) Pomagaj jim, da bodo navzoči na krščanskih shodih. Na takšnih srečanjih sedi poleg njih in jim pomagaj poskrbeti za njihove otroke, tako da bodo lahko vsi imeli večjo korist od programa.

Zanimaj se iz srca. Zanimanje za ljudi ni nekakšna veščina, ki naj bi jo osvojili, temveč je to lastnost srca. To, koliko se zanimamo za druge, se vidi na mnogo načinov. Razvidno je iz tega, kako poslušamo in kaj govorimo. Kaže se v prijaznosti in uvidevnosti do drugih. Pa tudi kadar ničesar ne rečemo ali naredimo, se vidi iz našega stališča ter izraza obraza. Če nam je za druge resnično mar, bodo to brez dvoma lahko opazili.

Najpomembnejši razlog za to, da se iskreno zanimamo za druge, je ta, da s tem posnemamo ljubezen in usmiljenje našega nebeškega Očeta. Tako se naši poslušalci laže zbližajo z Jehovom, pa tudi sporočilo, ki nam ga je on dal, da ga širimo, jim postane bližje. Zato si pri tem, ko boš drugim govoril o dobri novici, prizadevaj, da ne boš ‚gledal le na svoje, ampak tudi na to, kar je drugega‘. (Fil. 2:4)