Kakovost glasu

NA LJUDI nima močen vpliv samo to, kaj kdo pove, temveč tudi, kako to pove. Mar ni res, da veliko raje prisluhneš komu, ki ti govori s prijetnim, toplim, prijateljskim in prijaznim glasom, kakor če je njegov glas hladen ali oster?

Pri razvijanju primerne kakovosti glasu ne gre le za to, da človek ve, kako se glasove oblikuje. K temu lahko spada tudi njegova osebnost. Ko človek napreduje v poznavanju in udejanjanju biblijske resnice, so spremembe v njegovem izražanju jasno vidne. V njegovem glasu se kažejo ljubezen, radost, prijaznost in druge bogovšečne lastnosti. (Gal. 5:22, 23) Če mu je za druge resnično mar, se to kaže v njegovem glasu. Kadar namesto neprestanega pritoževanja občuti hvaležnost, se to kaže v njegovih besedah in tonu glasu. (Žal. 3:39–42; 1. Tim. 1:12; Juda 16) Tudi če ne razumeš jezika, ki ga človek govori, ti iz njegovega glasu ni težko ugotoviti, ali je aroganten, nestrpen, kritičen in osoren oziroma ali je ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubeč.

V nekaterih primerih ima lahko človek neustrezno kakovost glasu zaradi kakšne bolezni, ki mu je poškodovala grlo, oziroma zaradi podedovane fizične okvare. Takšno stanje je morda tako hudo, da ga v tej stvarnosti ne bo mogoče popolnoma popraviti. Toda navadno se lahko človek izboljša s tem, da se nauči pravilno uporabljati govorne organe.

Kot prvo moraš razumeti, da se značilnosti glasu od človeka do človeka razlikujejo. Tvoj cilj naj ne bi bil ta, da razviješ glas, kot ga ima kdo drug. Raje razvijaj zmožnosti svojega glasu, z vsemi njegovimi značilnostmi. Kaj ti lahko pri tem pomaga? Obstajata dve glavni stvari.

Pravilno nadzoruj svoje dihanje. Da bi s svojim glasom dosegel kar največ, potrebuješ zadostno zalogo zraka, moraš pa tudi pravilno nadzorovati dihanje. Brez tega ti glas morda zveni šibko in morda govoriš odsekano.

Največji del pljuč ni v zgornjem predelu prsnega koša; ta predel je zaradi ramenskih kosti zgolj videti večji. Pljuča so najširša tik nad trebušno prepono. Ta je pripeta na spodnja rebra in ločuje prsno votlino od trebušne.

Če boš pri vdihavanju zapolnjeval le zgornji predel pljuč, boš kmalu ostal brez zraka. Tvoj glas bo brez moči in zlahka se boš utrudil. Da bi pravilno dihal, moraš sedeti oziroma stati vzravnano in imeti ramena potisnjena nazaj. Zavestno se trudi, da pri vdihavanju, da bi spregovoril, ne razširiš le zgornjega dela prsnega koša. Najprej zapolni spodnji predel pljuč. Med polnjenjem tega predela se bo spodnji del prsnega koša razširil vstran. Obenem se bo prepona pomaknila navzdol ter rahlo premaknila želodec in črevesje, tako da boš čutil, kako pas oziroma kakšno drugo oblačilo pritiska na trebuh. Vendar pa pljuč nimaš tam, temveč so v prsnem košu. Da bi to preizkusil pri sebi, položi roki na vsako stran spodnjega dela prsnega koša. Sedaj globoko dihaj. Če dihaš pravilno, trebuha ne boš vlekel noter in ne boš dvigal ramen. Namesto tega boš čutil, kako se rebra rahlo pomaknejo navzgor in navzven.

Nadalje vadi izdihavanje zraka. Ne zapravljaj ga s tem, da bi ga pustil hitro iziti. Izdihavaj ga postopoma. Zaloge zraka ne skušaj uravnavati z oženjem grla. Glas bi zaradi tega kmalu zvenel napeto oziroma nenormalno visoko. Pritisk, ki ga povzročajo trebušne in medrebrne mišice, iztisne zrak, prepona pa vpliva na hitrost izdiha.

Prav kakor tekač vadi za tekmovanje, se lahko tudi govornik z vajo nauči dihanje pravilno uravnavati. Stoj vzravnano z rameni potisnjenimi nazaj, dihaj tako, da boš zapolnjeval spodnji del pljuč, in medtem ko boš postopoma izdihaval zrak, počasi in brez zatikanja štej, kolikor dolgo boš pač mogel ob enem samem dihu. Zatem pa ob enakem načinu dihanja vadi še glasno branje.

Sproščaj napete mišice. Da bi imel kakovosten glas, je pomembno tudi to: bodi sproščen! Zares presenetljivo je, koliko lahko napreduješ, če se naučiš biti med govorjenjem sproščen. Um in telo morata biti sproščena, saj umska napetost povzroča mišično napetost.

Umsko napetost sproščaj tako, da razvijaš pravilen pogled na svoje poslušalce. Če so to ljudje, ki jih srečaš v terenski strežbi, si zapomni, da poznaš dragocene reči o Jehovovem namenu, s katerimi jih lahko seznaniš, pa četudi Biblijo preučuješ le nekaj mesecev. In obiskuješ jih zato, ker so potrebni pomoči, ne glede na to, ali se tega zavedajo ali ne. Če pa imaš po drugi strani govor v kraljestveni dvorani, večina poslušalcev pripada Jehovovemu ljudstvu. So namreč tvoji prijatelji in želijo, da ti uspe. Nobeni drugi govorniki nimajo tako prijaznega in ljubečega občinstva, kot ga imamo mi ves čas.

Mišice grla sproščaj tako, da se umsko osredotočaš nanje in se zavestno trudiš, da bi bile manj napete. Zapomni si, da ti glasilki nihata takrat, ko med njima prehaja zrak. Pri tem ko mišice grla napenjaš oziroma sproščaš, se ti spreminja tudi višina glasu, prav kakor struna kitare ali violine zveni z drugačnim tonom, če je napeta, kakor če je sproščena. Kadar glasilki sprostiš, se ton zniža. S sproščanjem mišic grla boš tudi laže ohranjal proste nosne odprtine, to pa bo zagotovo vplivalo na kakovost tvojega glasu.

Sprosti vse svoje telo: kolena, roke, ramena, vrat. To bo prispevalo k resonanci, ki je potrebna za to, da bi bil tvoj glas dobro slišen. Do resonance pride takrat, ko celotno telo deluje kot resonator, vendar pa napetost to preprečuje. Zvok, ki nastaja v grlu, se ne odbija le v nosni votlini, temveč tudi od kostne zgradbe v prsnem košu, od zob, neba v ustih ter sinusov. Vse to lahko prispeva k dobri resonanci. Če boš na resonančni trup kitare položil utež, bo zvok pridušen; da bi resonančni trup pravilno resoniral, mora biti prost, da lahko niha. Enako je tudi s kostno zgradbo našega telesa, ki jo trdno oklepajo mišice. Z resonanco boš lahko svoj glas pravilno moduliral in izražal različne čustvene odtenke. Lahko boš govoril pred velikim občinstvom, ne da bi za to moral napenjati glas.