Razločno izgovarjanje besed

DA BI lahko informacije učinkovito sporočal, moraš govoriti razločno. To, kar želiš povedati, je morda zanimivo, celo pomembno, toda poslušalci bodo veliko izgubili, če tvoje besede ne bodo lahko razumljive.

Poslušalce govor, ki ga ne razumejo povsem, ne motivira. Če govornik govori nerazločno, drugih ne spodbudi k dejanjem, čeprav ima močan glas in se ga brez težav sliši. To je prav tako, kakor da bi govoril v tujem jeziku, ki ga poslušalec ne razume. (Jer. 5:15) Biblija nas spomni: »Če da trobenta nerazločen glas, kdo se pripravi za boj? Tako tudi z vami: če z jezikom ne govorite razumljive besede, kako bodo umeli, kaj pravite? V zrak boste govorili.« (1. Kor. 14:8, 9)

Kaj prispeva k nerazločnemu govoru? Do tega lahko pride, če človek ust ne odpira dovolj. Toge čeljustne mišice ter ustnice, ki se komajda premikajo, lahko prispevajo k pridušenemu govoru.

Tudi ob prehitrem govorjenju se lahko zgodi, da je govor težko razumljiv. To je prav tako, kot da bi posnetek govora predvajali hitreje, kot je predvidel proizvajalec. Besede sicer slišimo, toda pri tem smo ob veliko koristi.

V nekaterih primerih je nerazločen govor posledica fizične okvare govornih organov. Toda celo tisti, ki se morajo spoprijemati s takšnim problemom, lahko precej izboljšajo svoj govor, če upoštevajo predloge v tej učni enoti.

Pogosto pa je nerazločen govor posledica stapljanja besed, namreč tega, da jih človek izgovarja skupaj, zaradi česar jih je težko razumeti. Morda izpušča zloge ali pomembne črke oziroma končnice besed. Kadar besede kar tako izgovarja skupaj, njegovi poslušalci morda dojamejo nekaj misli in besednih zvez, toda glede drugih morajo ugibati. Nerazločna izgovarjava lahko zmanjša učinkovitost posameznikovega poučevanja.

Kako govoriti razločno. Eden od ključnih dejavnikov, da bi besede razločno izgovarjal, je ta, da razumeš sestavo besed v svojem jeziku. V večini jezikov so besede sestavljene iz zlogov. Zlogi so sestavljeni iz ene ali več črk, ki se izgovarjajo kot samostojne enote. V takšnih jezikih se pri govorjenju običajno izgovarjajo vsi zlogi, čeprav ne vsi z enakim poudarkom. Če želiš govoriti bolj razločno, govori počasneje in si prizadevaj izgovoriti vsak zlog. Sprva bo to morda zvenelo pretirano natančno, toda z vajo boš postopoma zopet govoril tekoče. Zaradi tekočnosti boš nedvomno nekatere besede izgovarjal skupaj, vendar pa bi se moral tega ogibati, če obstaja nevarnost, da bi s tem zameglil pomen besed.

Opozorilo: za to, da bi izboljšal izgovarjavo, morda vadiš govorjenje in branje tako, da besede izgovarjaš pretirano natančno. Nikar pa ne dopusti, da bi to postal tvoj vsakdanji način govora, saj bi zvenel izumetničeno in nenaravno.

Če tvoj govor zveni nekoliko pridušeno, se nauči držati glavo pokonci ter odmakni brado od prsnega koša. Kadar bereš iz Biblije, jo drži dovolj visoko, tako da pri tem, ko pogled usmeriš od občinstva na Biblijo, le rahlo pogledaš navzdol. Tako boš lahko nemoteno govoril.

Govor si lahko izboljšaš tudi tako, da se naučiš zmanjšati napetost. Splošno znano je, da napetost v obraznih mišicah oziroma mišicah, ki nadzorujejo dihanje, lahko neugodno učinkuje na govorni mehanizem. Takšna napetost ovira skladno sodelovanje, ki naj bi obstajalo med mislimi, govornimi organi ter mišicami, ki nadzorujejo dihanje – delovanje, ki bi moralo biti gladko in naravno.

Da bi se lahko čeljustne mišice voljno odzivale na navodila iz možganov, morajo biti sproščene. Tudi ustnice morajo biti sproščene. Sposobne se morajo biti hitro širiti ter ožiti, tako da izrazijo tudi finese mnogih glasov, ki nastajajo v ustih in grlu. Če boš imel čeljust in ustnice napete, ust ne boš mogel pravilno odpirati, in besede boš izgovarjal skozi zobe. Govor bo grob, pridušen, nerazločen. Vendar pa sproščati čeljusti in ustnice ne pomeni, da se poleniš glede govornih navad. To sproščanje bi moral uravnovesiti s tem, da glasove oblikuješ tako, da bo izgovarjava razločna.

Ko boš ugotavljal, kako je s tem pri tebi, ti bo morda koristilo, če boš bral naglas. Pozorno opazuj, kako uporabljaš čudovite govorne organe. Ali usta zadosti odpiraš, tako da glasovi prihajajo iz njih neovirano? Zapomniti si moraš, da jezik ni edini govorni organ, čeprav je eden najbolj dejavnih. Pri govoru namreč sodelujejo še vrat, spodnja čeljust, ustnice, obrazne mišice in mišice grla. Ali je videti, da se med govorjenjem tvoj obraz ne premika? Če je tako, je velika verjetnost, da je tvoj govor nerazločen.

Če ti je na voljo kasetofon, se posnemi, ko govoriš na običajen način, kot bi govoril komu v terenski strežbi. Posnemi nekaj minut takšnega sproščenega govora. S poslušanjem posnetka boš lahko ugotovil, ali imaš kakšne težave z jasno izgovarjavo določenih besed. Bodi pozoren na vsako besedo, ki jo izgovoriš nerazločno, pridušeno ali jo skrajšaš, ter skušaj dognati, kaj je vzrok za to. Običajno lahko pomanjkljivosti odpraviš z upoštevanjem prej omenjenih točk.

Ali imaš kakšno govorno motnjo? Vadi se v tem, da usta odpiraš še malce bolj kot sicer, ter poskusi še bolj natančno izgovarjati besede. Dihaj globoko in govori počasi. To je že mnogim, ki imajo kako govorno motnjo, pomagalo, da sedaj govorijo bolj razločno. Če sesljaš, odmakni jezik od sprednjih zob, ko v besedah izgovarjaš glasove c, s in z. Čeprav tvoja težava morda ne bo povsem odpravljena, ne obupaj. Spomni se, da je Jehova za prenašalca življenjsko pomembnih sporočil izraelskemu ljudstvu ter egiptovskemu faraonu izbral Mojzesa, moža, ki je morda imel govorno motnjo. (2. Mojz. 4:10–12) Če se voljno daješ na razpolago, bo uporabil tudi tebe in bo tvojo strežbo blagoslovil z uspehom.