Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • be Učna enota 1 str. 83–str. 85 odst. 3
  • Točno branje

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Točno branje
  • Naj ti izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi
  • Podobno gradivo
  • Posveti se branju
    Naj ti izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi
  • Ustrezna raba premorov
    Naj ti izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi
  • Koristi dnevnega branja biblije
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1995
  • Branje Biblije – koristno in prijetno
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 2000
Preberite več
Naj ti izobraževanje v Teokratični strežbeni šoli koristi
be Učna enota 1 str. 83–str. 85 odst. 3

1. UČNA ENOTA

Točno branje

Kaj moraš pri tem delati?

Naglas preberi natanko to, kar je napisano. Ne izpuščaj besed ali kakih njenih delov in ne zamenjuj besed z drugimi besedami. Besede pravilno izgovarjaj. Upoštevaj ločila in naglasna znamenja.

Zakaj je to pomembno?

Natančno in pravilno branje ima bistveno vlogo pri prenašanju točnega spoznanja biblijske resnice.

V SVETEM pismu piše, da Bog hoče, da ljudje vseh vrst »pridejo do [točnega, NW] spoznanja resnice«. (1. Tim. 2:4) Skladno s tem bi morala pri glasnem branju Biblije naša želja, da bi prenesli točno spoznanje, vplivati na to, kako beremo.

Znati glasno brati iz Biblije in publikacij, ki razlagajo Biblijo, je pomembno tako za mlade kot za starejše. Jehovove priče imamo odgovornost, da druge seznanjamo s spoznanjem o Jehovu in njegovih poteh. Pri tem se pogosto zgodi, da moramo brati kakšnemu posamezniku ali majhni skupini ljudi. Beremo pa tudi v družinskem krogu. V Teokratični strežbeni šoli so priložnosti, ko lahko vsi, bratje in sestre, mladi in starejši, prejmemo nasvete, ki nam pomagajo izboljšati se v glasnem branju.

Javno branje Biblije, najsibo posameznikom ali pred občino, bi morali jemati resno. Biblija je navdihnjena od Boga. Poleg tega je ‚beseda Božja živa in krepka in je sodnik naklepov in misli srca‘. (Heb. 4:12) Božja Beseda vsebuje neprecenljivo spoznanje, ki se ga ne da dobiti nikjer drugje. Človeku lahko pomaga, da spozna edinega pravega Boga, razvija z njim dober odnos ter se uspešno spoprijema s problemi v življenju. Pojasnjuje tudi, kako je mogoče priti do večnega življenja v Božjem novem svetu. Torej bi moral biti naš cilj to, da bi Biblijo brali po svojih najboljših zmožnostih. (Ps. 119:140; Jer. 26:2)

Kako brati točno. Obstaja mnogo vidikov učinkovitega branja, toda prvi korak je ta, da razviješ točnost. To pomeni, da si prizadevaš brati natanko to, kar je napisano. Pazi, da ne boš izpuščal besed ali končnic oziroma besede napačno bral, zato ker so podobne drugim besedam.

Da bi pravilno bral, moraš razumeti sobesedilo. To pa pomeni, da se boš moral skrbno pripraviti. Sčasoma, ko se boš naučil gledati v besedilu naprej in dojeti razvoj misli, boš bral točneje.

Pomemben del pisnega jezika so ločila in naglasna znamenja. Ločila lahko naznačujejo, kje je treba narediti premor, kako dolg mora ta biti in ali je morda treba spremeniti višino glasu. Če v nekaterih jezikih bralec ne spremeni višine glasu, ko to zahteva ločilo, lahko iz vprašalnega stavka nastane trdilni ali pa morda stavek dobi povsem drug pomen. Seveda so včasih ločila v stavku predvsem zato, ker to zahteva slovnica. V mnogih jezikih bralec ne more točno brati, če ni pozoren na naglasna znamenja – na tista, ki so napisana, ter tista, ki so razvidna iz sobesedila. Naglasna znamenja namreč vplivajo na to, kako bodo črke, ob katerih so napisana, zvenele. Dobro se seznani s tem, kako se ločila in naglasna znamenja uporabljajo v tvojem jeziku. To je ključ do smiselnega branja. Zapomni si, da bi za cilj moral imeti to, da sporočiš misli, in ne le to, da izrečeš besede.

Za to, da bi se naučil točno brati, je potrebna vaja. Preberi samo en odstavek, nato pa to tolikokrat ponovi, da pri branju ne boš naredil nobene napake. Nato pojdi na naslednji odstavek. Na koncu skušaj več strani gradiva prebrati tako, da pri tem ne boš izpustil, ponovil ali napačno prebral nobene besede. Zatem ko boš naredil te korake, prosi koga, naj te spremlja pri branju in te opozori na vsako napako, ki jo boš morda naredil.

Ponekod po svetu branje otežujeta slab vid in neustrezna razsvetljava. Če je mogoče kaj ukreniti glede tega, bo to nedvomno prispevalo k boljšemu branju.

Bratom, ki dobro berejo, se morda sčasoma zaupa prednost, da javno berejo preučevalno gradivo na občinskem preučevanju knjige ter na preučevanju Stražnega stolpa. Toda da bi to dobro opravil, je treba več kot le to, da znaš pravilno izgovarjati besede. Da bi postal učinkovit javni bralec v občini, boš moral razviti dobre navade osebnega branja. Med drugim se moraš zavedati, da ima vsaka beseda v stavku določeno vlogo. Ne moreš izpustiti nekaj besed in nato jasno razumeti sporočilo. Če boš besede bral narobe, tudi če boš bral sam zase, bo pomen stavka popačen. Besede lahko prebereš narobe, če ne upoštevaš naglasnih znamenj ali sobesedila, v katerem so rabljene. Potrudi se, da boš razumel, kaj vsaka beseda pomeni v besedilu, v katerem se pojavi. Razmisli tudi o tem, kako na pomen stavka vplivajo ločila. Zapomni si, da so misli ponavadi izražene s skupinami besed. Bodi pozoren nanje, tako da boš pri glasnem branju bral po več besed skupaj (besedne zveze in stavke), ne pa zgolj besede. To, da jasno razumeš, kar bereš, je pomemben korak k temu, da lahko drugim z javnim branjem preneseš točno spoznanje.

Apostol Pavel je naslednje besede namenil izkušenemu krščanskemu starešinu: »Bodi priden v [javnem, NW] branju.« (1. Tim. 4:13) To je prav gotovo področje, na katerem se lahko vsakdo od nas še izboljša.

LOČILA

Pika (.) označuje konec pripovednega stavka.

Vejica (,) ponavadi zahteva kratek premor, saj ji sledi še več besedila.

Podpičje (;) označuje premor, ki je krajši kot pri piki, toda daljši kot pri vejici.

Dvopičje (:) stoji pred naštevanjem ali citatom; zahteva premor, toda brez nižanja glasu.

Klicaj (!) označuje močno čustveno obarvan glas.

Vprašaj (?) ponavadi zahteva, da stavek preberemo z nekoliko višjim tonom oziroma tako, da zvišamo glas.

Narekovaji (» « ali ‚ ‘) lahko naznačujejo, da je treba besede, ki so zapisane med njimi, izpostaviti s premori (z zelo kratkimi, če so besede v narekovajih del besedila; z daljšimi, če je v narekovajih cel stavek).

Pri pomišljaju (–), kadar se rabi za izpostavljanje nekaterih besed, je ponavadi treba rahlo spremeniti ton glasu oziroma hitrost.

Z okroglimi ( ) in oglatimi [ ] oklepaji so morda ločene besede, ki naj bi se jih prebralo z nekoliko nižjim tonom. Virov v okroglih oklepajih ni treba brati, in pri besedah v oglatih oklepajih, ki so rabljene za to, da dopolnjujejo pomen tega, kar se bere, ni treba spreminjati tona glasu.

KAKO TO DOSEČI

  • Vadi! Vadi! Vadi! In to delaj naglas.

  • Prosi koga, naj te spremlja pri branju in te opozarja na napake.

  • Ko osebno preučuješ, se discipliniraj, da boš natančno bral.

  • Namesto da bi bral zgolj besede, se nauči brati po več besed skupaj.

VAJA: Potem ko se boš dobro pripravil, prosi kakšnega prijatelja ali družinskega člana, naj ti sledi v svoji Bibliji, ko boš naglas bral odlomek od 5. do 7. poglavja Matevževega evangelija. Prosi ga, naj te ustavi vsakič, ko boš: 1. izpustil besedo, 2. narobe prebral besedo ali zamenjal besedni vrstni red oziroma 3. prezrl naglasno znamenje ali kakšno ločilo, pri katerem je treba narediti premor ali spremeniti višino glasu. Dobro bi bilo, da bi tako bral dvakrat ali trikrat, vsakič vsaj po deset minut.

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli