Napreduj

KO SI se začel učiti udejanjati biblijska načela, se je močno ukoreninjen način razmišljanja, govorjenja ter vedenja začel postopoma spreminjati. Večina tega se je zgodila, še preden si se vpisal v Teokratično strežbeno šolo. Sedaj si verjetno že toliko napredoval, da si svoje življenje posvetil Jehovu. Ali to pomeni, da ti ni treba več napredovati? Nikakor. To, da si se krstil, je le začetek.

Učenec Timotej je že služil kot krščanski starešina, ko mu je Pavel dejal, naj ‚premišljuje‘ (NW) o nasvetu, ki ga je prejel, in o službenih prednostih, ki so mu bile zaupane – naj bo ‚ves v tem‘ – tako da bi ‚vsi opazili njegov napredek‘. (1. Tim. 4:12–15, SSP) Ne glede na to, ali šele začenjaš hoditi po poti resnice ali pa imaš že veliko izkušenj v krščanskem življenju, bi si moral želeti napredovati.

Spoznanje in preobrazba

V Listu Efežanom 3:14–19 beremo, kako je apostol Pavel molil, da bi njegovi soverniki ‚mogli razumeti širjavo in dolžino ter globočino in visočino‘ resnice. Zato je Jezus dal ljudi darove, da bi poučevali, popravljali in izgrajevali občino. Z rednim poglobljenim premišljevanjem o navdihnjeni Božji Besedi ter ob vodstvu izkušenih učiteljev lahko duhovno »rastemo«. (Efež. 4:11–15)

K takšni rasti spada to, da ‚se prenoviš v sili, ki vzgibava tvoj um‘. Razviti si moraš močno umsko nagnjenje, ki je v skladu s tem, ki ga imata Bog in Kristus. Da bi ‚oblekel novo osebnost‘, moraš biti neprestano izpostavljen njunemu mišljenju. (Efež. 4:23, 24, NW) Ali ob preučevanju evangelijev gledaš na te pripovedi o Kristusovem življenju kot na vzorec, ki naj bi ga posnemal? Ali skušaš najti določene osebnostne poteze, ki jih je kazal Jezus, in si jih nato močno prizadevaš odsevati v svojem življenju? (1. Pet. 2:21)

To, o čemer se pogovarjaš, lahko kaže na to, koliko si v tem napredoval. Tisti, ki oblečejo novo osebnost, ne govorijo nepošteno, žaljivo, nespodobno ali negativno. Ravno nasprotno, njihov govor je »v spodbudo in [. . .] v prid tistim, ki poslušajo«. (Efež. 4:25, 26, 29, 31, EI; 5:3, 4; Juda 16) Njihovi komentarji v zasebnem življenju ter na občinskih shodih razkrivajo, da resnica preobraža njihovo življenje.

Če te nič več ‚semtertja ne meče in goni vsaka sapa nauka‘, je to prav tako dokaz, da napreduješ. (Efež. 4:14) Kako se na primer odzoveš, kadar te svet zasuje z novimi zamislimi, cilji ali oblikami zabave? Ali te mika, da bi si odtrgal čas od duhovnih obveznosti in si prizadeval za takšnimi rečmi? To bi lahko zadušilo tvoj duhovni napredek. Koliko modrejše je, da si odkupiš čas za duhovna prizadevanja! (Efež. 5:15, 16)

Tvoj duhovni napredek se lahko kaže tudi v tem, kako ravnaš z drugimi. Ali si se naučil biti do svojih bratov in sester ‚milosrčen ter jim odpuščati‘? (Efež. 4:32)

Tvoj napredek v tem, da ravnaš tako, kot hoče Jehova, bi moral biti viden v občini in doma. Prav tako bi moral biti viden v šoli, na javnih mestih ter na delovnem mestu. (Efež. 5:21–6:9) Če boš v vseh teh okoliščinah še bolj kazal bogovšečne lastnosti, bo tvoj napredek očiten.

Uporabljaj svoj dar

Jehova je vsakogar od nas obdaril s sposobnostmi in talenti. Od nas pričakuje, da jih bomo uporabili v prid drugim, in sicer tako, da bo lahko po nas izkazal svojo nezasluženo dobrotljivost. Apostol Peter je glede tega napisal: »Kakor je vsakteri prejel dar, služite si ž njim med seboj kot dobri oskrbniki mnogotere milosti [nezaslužene dobrotljivosti, NW] Božje.« (1. Pet. 4:10) Kakšen oskrbnik si?

Peter nadaljuje: »Če kdo govori, naj govori kakor izreke Božje.« (1. Pet. 4:11) Ta vrstica poudarja, da smo dolžni govoriti povsem v skladu z Božjo Besedo, tako da se s tem poveličuje Boga. Tudi to, kako govorimo, bi moralo poveličevati Jehova. Šolanje v Teokratični strežbeni šoli ti lahko pomaga, da boš svoj dar uporabil na takšen način, namreč da boš s tem, kako boš pomagal drugim, poveličeval Boga. Kako naj bi potem, ker imaš to za cilj, meril svoj napredek v šoli?

Namesto da bi razmišljal, koliko točk na govornonasvetnem obrazcu si že predelal oziroma kakšne vrste nalog si prejel, razmišljaj raje o tem, koliko si s šolanjem izboljšal kakovost svoje hvalne daritve. Šola nas namreč pripravlja za to, da smo učinkovitejši v terenski strežbi. Zato se vprašaj: ‚Ali se zares pripravim, kaj bom povedal v terenski službi? Ali sem se naučil osebno zanimati za tiste, ki jim pričujem? Ali položim temelj za ponovne obiske, tako da pustim kakšno vprašanje odprto za naslednji pogovor? Ali se, če s kom preučujem Biblijo, trudim izboljšati kot učitelj, ki pride do srca?‘

Napredka ne vrednoti le po službenih prednostih, ki so ti zaupane. Tvoj napredek ni razviden iz naloge kot take, temveč iz tega, kaj z njo narediš. Če si prejel nalogo, ki zajema poučevanje, se vprašaj: ‚Ali sem zares uporabil umetnost poučevanja? Ali sem gradivo predstavil tako, da je vplivalo na življenje poslušalcev?‘

K spodbudi, da uporabljaš svoj dar, spada tudi prevzemanje pobude. Ali prevzameš pobudo, da bi sodeloval z drugimi v terenski strežbi? Ali iščeš priložnosti, da bi pomagal članom občine, ki so še novi, mladi ali so bolni? Ali se prostovoljno javiš, da bi počistil kraljestveno dvorano oziroma na različne načine pomagal na zborovanjih in zborih? Ali se lahko občasno prijaviš za pomožno pionirsko službo? Ali bi lahko služil kot redni pionir oziroma pomagal v kakšni občini, kjer se potrebuje več oznanjevalcev? Če si brat, ali si prizadevaš ustrezati svetopisemskim pogojem za strežne služabnike in starešine? S tem ko si pripravljen pomagati ter sprejemati odgovornosti, kažeš, da napreduješ. (Ps. 110:3)

Vloga izkušenj

Če se zaradi pomanjkanja izkušenj v krščanskem življenju počutiš omejenega, naj ti to ne vzame poguma. Božja Beseda lahko ‚dá modrost neizkušenemu‘. (Ps. 19:7; 119:130; Preg. 1:1–4; vse NW) Z ravnanjem po biblijskih nasvetih imamo lahko korist od Jehovove popolne modrosti, ki je dragocenejša od vsakršnega znanja, ki si ga pridobimo samo z izkušnjami. Toda kljub temu si s tem, ko napredujemo v našem služenju Jehovu, pridobivamo dragocene izkušnje. Kako jih lahko učinkovito uporabimo?

Posameznik, ki je bil v življenju izpostavljen mnogim različnim okoliščinam, bi se lahko nagibal k razmišljanju: ‚To sem že doživel. Vem, kaj moram narediti.‘ Ali bi bilo modro tako razmišljati? V Pregovorih 3:7 je zapisano svarilo: »Ne štej sam sebe za modrega.« Res je, da bi morali z izkušnjami videti več dejavnikov, ki bi jih bilo treba upoštevati, kadar se spoprijemamo z določenimi razmerami v življenju. Toda če duhovno napredujemo, bi nam morale izkušnje prav tako vtisniti v um in srce to, da za uspeh potrebujemo Jehovov blagoslov. Torej se naš napredek ne kaže v samozavestnem spoprijemanju z razmerami, temveč v tem, da smo vodstvo v življenju pripravljeni iskati pri Jehovu. Kaže se v naši prepričanosti, da se nobena stvar ne more zgoditi brez Njegovega privoljenja, ter s tem, ko z našim nebeškim Očetom ohranjamo zaupen in prisrčen odnos.

Še naprej se vzpenjaj

Apostol Pavel se je kljub temu, da je bil duhovno zrel, maziljen kristjan, zavedal, da se mora še naprej ‚vzpenjati‘, da bi dosegel cilj – življenje. (Fil. 3:13–16) Ali imaš tudi ti takšno gledišče?

Koliko si že napredoval? Svojo rast meri po tem, koliko si si že nadel novo osebnost, koliko si se že podredil Jehovovi suverenosti in kako marljivo uporabljaš svoje darove v slavo Jehovu. S tem ko se okoriščaš izobraževanja v Teokratični strežbeni šoli, bi se morale lastnosti, poudarjene v Božji Besedi, čedalje bolj kazati v tvojem govorjenju in poučevanju. Neprestano imej pred očmi te vidike svoje rasti. Da, razveseljuj se jih, in tvoj napredek bo kmalu postal očiten.