Titanik – »najslavnejša ladja v zgodovini«
10. APRIL 1912: Titanik odpluje iz britanskega mesta Southampton proti New Yorku.
11. APRIL: Potem ko Titanik pobere potnike v Cherbourgu v Franciji in v Queenstownu (danes Cobh) na Irskem, ladja odpluje na Atlantski ocean.
14. APRIL: Približno ob 23:40 Titanik trči v ledeno goro.
15. APRIL: Ob 2:20 Titanik potone, zaradi česar izgubi življenje kakšnih 1500 ljudi.
KAKŠNA ladja je bila Titanik? Zakaj se je potopila? Ljudski muzej in muzej transporta v Ulstru blizu Belfasta na Severnem Irskem nam bo pomagal priti do odgovorov na ti vprašanji.
Zakaj je bil Titanik tako posebna ladja?
Po besedah Michaela McCaughana, nekdanjega upravitelja Ljudskega muzeja in muzeja transporta, je Titanik »najslavnejša ladja v zgodovini«. Toda Titanik ni bil unikat. Bil je drugi od treh velikih plovil, ki so jih zgradili v ladjedelnici Harland in Wolff v Belfastu.a Titanik je bil ena od največjih ladij tistega časa, saj je bil dolg 269 metrov in širok 28 metrov.
Ladijska družba White Star Line je te linijske ladje naročila zato, da bi imela prevlado nad donosnimi severnoatlantskimi ladijskimi potmi. Ladje družbe White Star Line niso bile tako hitre kakor ladje njene tekmice, družbe Cunard Line. Zato se je White Star Line odločila, da bo dala zgraditi večja in bolj luksuzna plovila, saj je želela privabiti bogate in slavne ljudi.
Titanik pa so nameravali uporabljati še za nekaj drugega. »Med letoma 1900 in 1914 se je v Združene države Amerike vsako leto priselilo skoraj 900.000 ljudi,« pravi William Blair, ravnatelj Narodnih muzejev Severne Irske. Največji vir zaslužka za čezatlantske ladijske družbe je bilo prevažanje priseljencev iz Evrope v Združene države Amerike, in Titanik naj bi uporabljali ravno za to.
Tragedija
Kapitan Titanika, E. J. Smith, je vedel, da so v severnem Atlantskem oceanu za ladje nevarne ledene gore. Po tej poti je namreč pogosto plul z ladjo Olympic. Druge ladje so Titaniku poslale več opozoril, da so na njegovi poti ledene gore, vendar se zanje ni zmenil ali pa jih morda ni prejel.
Naenkrat pa so z opazovalnice na Titaniku zagledali ledeno goro in zagnali preplah – toda bilo je že prepozno! Dežurnemu častniku se je sicer uspelo ogniti čelnemu trčenju, vendar pa ni mogel preprečiti, da ne bi Titanik zadel ob rob ledene gore. To je poškodovalo ladijski trup in morska voda je zalila več sprednjih prekatov. Kapitan Smith je kmalu uvidel, da je njegova ladja obsojena na pogubo. Odposlal je SOS sporočila in naročil, naj pripravijo rešilne čolne.
Na Titaniku so imeli 16 rešilnih in štiri zložljive čolne. Če bi jih povsem napolnili, bi zadostovali za okoli 1170 ljudi. Toda na ladji je bilo okoli 2200 potnikov in članov posadke! Da bi bile stvari še slabše, so mnogi čolni odveslali na pol prazni. In večina od njih sploh ni skušala iskati morebitnih preživelih, ki so skočili v morje. Na koncu se je rešilo le 705 ljudi!
Po nesreči
Po nesrečnem koncu Titanika so pomorske oblasti sprejele predpise, ki so zagotovili varnejše potovanje po morju. Eden od njih je določal, da morajo imeti na ladji dovolj rešilnih čolnov za vse, ki so na krovu.
Ljudje so bili desetletja prepričani, da se je Titanik tako hitro potopil zato, ker se je ledena gora ob usodnem trčenju zarezala v njegov trup. Vendar so raziskovalci leta 1985, potem ko so našli Titanik na dnu oceana, prišli do drugačnega sklepa: jeklo je zaradi ledene vode postalo krhko in se je začelo lomiti. Manj kot tri ure po trčenju se je ladja prelomila na dvoje in potonila ter se s tem uvrstila med največje nesreče v zgodovini pomorstva.b
[Podčrtne opombe]
a Pred Titanikom so zgradili ladjo Olympic, za njim pa Britannic.
b Zgodbo človeka, ki je preživel potopitev Titanika, si lahko preberete v angleškem Prebudite se!, 22. oktober 1981, strani 3–8.
[Zemljevid na strani 14]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Southampton
↓
Cherbourg
↓
Queenstown (Cobh)
↓
Kraj trčenja
New York
ATLANTSKI OCEAN
[Slike na straneh 12, 13]
Titanik med gradnjo
[Slika na strani 13]
Titanikovi propelerji
[Slika na strani 13]
Delavci na poti iz ladjedelnice Harland in Wolff v Belfastu na Irskem
[Slika na strani 14]
Kapitan Titanika E. J. Smith (desno) in glavni ladijski blagajnik Herbert McElroy
[Vir slike]
© Courtesy CSU Archive/age fotostock
[Navedba vira slike na strani 12]
Strani 12 in 13: Odhod iz Southamptona, gradnja in ladjedelnica: © National Museums Northern Ireland; propelerji: © The Bridgeman Art Library
[Navedba vira slike na strani 15]
© SZ Photo/Knorr & Hirth/Bridgeman Art Library