Denga – vse večja nadloga
»Zdravstvene službe mehiške zvezne države Morelos [. . .] v sodelovanju z odborom za zdravstveno varstvo, ki v mestu Emiliano Zapata deluje pod okriljem mestnega sveta, podeljujejo kraljestveni dvorani Jehovovih prič [. . .] certifikat za delo, s katerim so kot skupina dosegli, da so področja, na katerih so bila gojišča komarjev, ki prenašajo dengo, čista.«
OBLAST v Mehiki je upravičeno zaskrbljena zaradi komarjev, ki prenašajo bolezni. Ti majhni nadležni insekti lahko prenašajo nevaren virus, ki povzroča dengo – bolezen, ki je leta 2010 v Mehiki prizadela 57.000 ljudi, in je lahko smrtno nevarna. Mehika je le ena od več kot 100 držav, v katerih je denga endemična (omejena na določeno področje). Pravzaprav je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenila, da za dengo vsako leto po vsem svetu zboli kakih 50 milijonov ljudi in da približno dve petini svetovnega prebivalstva živita v nevarnosti okužbe. Zato zdravstveni strokovnjaki uvajajo programe, da bi zatrli prenašalca virusa denge, komarja vrste Aedes aegypti, ki ima po telesu bele pike.a
Denga je najbolj razširjena v tropskem in subtropskem podnebju, še zlasti v deževnem obdobju in po kakšni naravni nesreči, kot je orkan ali poplava. Tako je zato, ker samice komarja Aedes odlagajo jajčeca povsod, kjer lahko najdejo stoječo vodo.b Prebivalci Latinske Amerike in otočja v Karibskem morju zbirajo in shranjujejo vodo za vsakdanjo rabo v betonskih zbiralnikih, zato jih zdravstveni strokovnjaki spodbujajo, naj imajo zbiralnike pokrite. Tako lahko preprečijo, da bi ti postali gojišča komarjev. Ljudje pa lahko preprečujejo širjenje teh komarjev tudi tako, da okoli hiše nimajo starih pnevmatik, konzerv, cvetličnih lončkov, plastičnih posod – ničesar, v čemer bi lahko zastajala voda.
Prepoznavni znaki denge in zdravljenje
Bolnikom z dengo pogosto postavijo napačno diagnozo, saj so simptomi podobni simptomom gripe. Toda po besedah SZO bi morali posumiti, da gre za dengo, ko povišano telesno temperaturo spremljajo kožni izpuščaji, bolečine za očmi in v mišicah ter močne bolečine v sklepih. Povišana temperatura traja od pet do sedem dni.
Zdravniki še nimajo zdravila za dengo, toda v večini primerov jo je mogoče pozdraviti doma, tako da bolnik počiva in pije veliko tekočine. Če pa gre za hemoragično vročico ali dengo šok sindrom, je treba bolnika skrbno nadzirati. Ta zapleta z mogočim smrtnim izzidom se lahko pojavita tudi po tem, ko začetna vročina pade in je videti, da bolnik že okreva. Kaj je med drugim značilno za ti hujši obliki denge? Močne bolečine v trebuhu, nenehno bruhanje, krvavitve iz nosu in dlesni, črno blato in podpludbe. Med simptome denginega šok sindroma lahko spadajo tudi nemir, velika žeja, bleda in hladna koža ter zelo nizek krvni tlak.
Antibiotiki so pri zdravljenju denge na žalost neučinkoviti, saj gre za virusno in ne bakterijsko okužbo. Poleg tega je modro, da se bolnik ogiba protivnetnih zdravil, kot sta aspirin in ibuprofen, saj lahko povečajo nevarnost krvavitev. Obstajajo štirje sevi virusa denge in za to boleznijo je mogoče večkrat zboleti.
Če zbolite za dengo, potem veliko počivajte in pijte dovolj tekočine. Poleg tega se čim več zadržujte pod mrežo proti komarjem, da vas ti ne bi pičili in nato bolezen prenesli še na druge.
Kako vse pa se lahko zaščitite pred piki komarjev? Nosite oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ali dolge obleke ter uporabljajte sredstva proti komarjem. Čeprav lahko komarji pičijo kadar koli v dnevu, so najbolj dejavni od dveh ur pred sončnim zahodom pa vse do dveh ur po sončnem vzhodu. V zaščito vam je lahko tudi to, da spite pod mrežo proti komarjem, poškropljeno s sredstvi, ki jih odganjajo.
Čas bo pokazal, ali so lahko cepiva res učinkovito sredstvo proti dengi. Toda Božje kraljestvo bo uspelo odstraniti vse bolezni, tudi dengo. Zagotovo bo prišel čas, ko nam bo Bog »obrisal [. . .] vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.« (Razodetje 21:3, 4)
[Podčrtne opombe]
a V nekaterih državah lahko virus denge prenašajo tudi drugi komarji, kot je denimo komar vrste Aedes albopictus.
b Komarji vrste Aedes se običajno gibajo le v obsegu nekaj sto metrov okoli kraja, kjer se izležejo.
[Shema na strani 25]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Morebitna gojišča komarjev
1. Stare pnevmatike
2. Žlebovi
3. Cvetlični lončki
4. Plastične posode
5. Stare konzerve in sodi
Omejite izpostavljenost komarjem
a) Nosite oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ali dolge obleke. Uporabljajte sredstva proti komarjem.
b) Spite pod mrežo proti komarjem.
[Navedba vira slike na strani 24]
Vir: Courtesy Marcos Teixeira de Freitas