Pogled v svet

Bik v trgovini s porcelanom

Ali ste se kdaj spraševali, kaj bi se zgodilo, če bi se bik znašel v trgovini s porcelanom? BBC News poroča, da se je to tudi res zgodilo. Neki bik je pobegnil s sejma v Lancashiru v Angliji in nato stekel v trgovino s starinami. »To je trgovina, ki je specializirana za prodajo starega porcelana, in kot je bilo pričakovati, je [bik] poteptal kar nekaj dragocenosti,« piše v nekem časopisu, ki je poročal o tej prigodi. Po pogovoru z lastnikom bika in po razmisleku o nevarnostih, ki so povezane s tem, da bi žival ujeli, so se odgovorni odločili, da je bika najbolje usmrtiti. Zato je policija zaprla področje in v trgovini ustrelila bika.

Država z največ udari strele

Raziskovalci so z analiziranjem satelitskih podatkov odkrili, da »ima Brazilija največ zaznanih udarov strele na svetu«, poroča časopis O Globo. »V [Braziliji] strela udari vsako sekundo od dva- do trikrat, kar je 70-milijonkrat vsako leto.« Vzrok? Številni deževni gozdovi in toplo podnebje. To ustvarja popolno okolje za pogoste nevihte. Strele letno ubijejo okoli 100 Brazilcev, povzročijo pa tudi za približno 170 milijonov evrov škode na telefonski in električni napeljavi, kakor tudi na industrijskih in drugih poslopjih. In v nasprotju s splošnim prepričanjem »lahko strela na isto mesto udari trikrat, petkrat ali celo desetkrat«, pravi znanstvenik Osmar Pinto ml. z Nacionalnega inštituta za raziskovanje vesolja.

Vohunjenje z mobilnimi telefoni

Mobilni telefoni z vgrajenimi fotoaparati ogrožajo zaupnost poslovnih zadev, poroča časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung. Čeprav se je za takšne fotoaparate nekdaj menilo, da so samo še ena naprava za dvig prodaje, pa imajo digitalne fotografije, posnete s to novo generacijo mobilnih telefonov, zelo izboljšano resolucijo in v mnogih podjetjih naj bi bili vse večji trn v peti varnostnikom. Telefonski fotoaparati niso samo neopazni, ampak v nasprotju s klasičnimi fotoaparati omogočajo tudi takojšen prenos fotografije. Zaradi tega so odlična priprava za industrijsko vohunjenje. Četudi se vsiljivca zaloti pri tem delu, je škoda že narejena. Zato so številna podjetja v skrbno varovanih predelih, kot so razvojni oddelki, in v prostorih, kjer se testirajo novi modeli izdelkov, že prepovedala uporabo mobilnih telefonov z vgrajenimi fotoaparati.

Tragičen davek prometnih nesreč

»Prometne nesreče vsako leto terjajo tisoče življenj več kot nasilen kriminal,« poroča španski časopis El País. V Evropi ceste terjajo tragičen letni davek, in sicer 55.000 umrlih in 3,5 milijona poškodovanih. V Španiji je 35 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah iz starostne skupine od 15 do 29 let. Tako so v tej skupini prometne nesreče glavni vzrok smrti. »To je najresnejši problem javnega zdravja,« pravi Jeanne Picard Mahaut, predstavnica La Liguea, nevladne organizacije, ki skrbi za izboljšanje prometne varnosti. »Če mi ne verjamete,« dodaja, »vprašajte zdravnike, ki se morajo vsak konec tedna ubadati z nujnimi primeri.« La Ligue in še dve evropski skupini med drugimi ukrepi zahtevajo tudi tovarniško vgrajene omejevalce hitrosti in to, da se avtomobile opremi s ‚črno skrinjico‘, ki bi razkrila morebiten vzrok nesreče.

Slabo leto za alpske ledenike

Izredno vroče poletje 2003 je bilo za alpske ledenike »najhujše obdobje, kar kdo pomni«, je pisalo v italijanskem časopisu Corriere della Sera. Ker so poletja vse toplejša in povprečne temperature vse višje, se sneg in led v visokogorju severne Italije topita »s hitrostjo brez primere«. Med presenečenji, ki so prišla na plan, ker se je stopil led, je bil 3300 kilogramov težek top, narejen v Avstriji. Našli so ga na nadmorski višini 3178 metrov. Top so uporabljali za napadanje italijanskih položajev med prvo svetovno vojno. »Takšne najdbe so v zadnjih 20 letih postale vse pogostejše,« piše v članku. »Toplejša poletja so naše ledenike spremenila v zamrzovalnike z odprtimi vrati.«

Samomori v Južni Koreji

Število samomorov v Južni Koreji od leta 1999 vztrajno narašča, poroča The Korea Times. »V zadnjih mesecih,« piše v časopisu, »skoraj vsak dan poročajo o tragedijah ljudi, ki si vzamejo življenje. Velikokrat to naredijo iz obupa, največkrat pa zaradi ekonomskih težav, denimo zadolženosti s kreditnimi karticami. Statistika državnega policijskega urada kaže, da je [v letu 2002] samomor naredilo 13.055 ljudi, kar je 6,3-odstotni porast v primerjavi z 12.277 ljudmi iz leta poprej. To pomeni, da samomor dnevno naredi 36 ljudi, v eni uri pa 1,5 človeka.« Vendar je nekaj še bolj zaskrbljujoče. V Timesu piše: »Obupani starši se odločajo, da poleg svojega življenja vzamejo življenje tudi svojim otrokom.« Tako je neka 37-letna ženska naredila samomor, po tem ko je ugotovila, da je njen mož pri trgovanju z delnicami izgubil 120.000 evrov. Tudi njena otroka, 14-letnega sina in 12-letno hčer, so našli mrtva. »Psihologi pravijo, da vse več ljudi zaradi pritiskov razmišlja o samomoru, saj jim družba ne pomaga reševati težav,« je sklenjeno v članku.

Dovzetnost popotnikov za bolezni

»Po svetu več kot eden od devetih popotnikov zboli za boleznimi dihal,« piše v kanadskem The Medical Postu. Raziskavo o tem je opravil GeoSentinel (partnerstvo Mednarodnega združenja za potovalno medicino in Ameriških centrov za nadzorovanje in preprečevanje bolezni), ki do zdravstvenih informacij pride po svetovni komunikacijski mreži in mreži za zbiranje podatkov s 25 klinik potovalne medicine. Med januarjem 1997 in decembrom 2002 je te klinike obiskalo 18.817 popotnikov. Kar 2173-im so postavili diagnozo: od vnetja grla, ušes in sinusov do pljučnice, bronhitisa in mikobakterijske okužbe. Popotnikom, ki so namenjeni obiskati zdravju potencialno nevarne države, se svetuje, naj se pravočasno cepijo in naj ne glede na letni čas razmislijo o cepljenju proti gripi. Po besedah dr. Isabelle Nuttall, specialistke za nalezljive bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji, je dobra higiena prva v obrambni liniji zoper bakterijske oziroma virusne bolezni. Dejala je: »To, kar želimo znova in znova sporočiti, je: ‚Umivajte si roke.‘«