Ali naj bi plačevali davke?

»Dajte [. . .] vsakemu, kar ste dolžni: komur davek, davek; komur carino, carino; komur strah, strah; komur čast, čast.« (Rimljanom 13:7)

GORNJI nasvet je zaradi vse višjih davkov morda težko sprejeti. Vendar so to besede apostola Pavla in zapisane so v Bibliji. Morda Biblijo cenite. Toda morebiti se sprašujete: ‚Ali morajo kristjani zares plačevati vse davke – tudi tiste, za katere nekateri menijo, da so nerazumni ali krivični?‘

Razmislite o opominu, ki ga je Jezus dal svojim učencem. Vedel je, da so njegovi judovski rojaki zelo ogorčeni nad davki, ki jim jih je naložil Rim. Kljub temu je Jezus poudaril: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Marko 12:17) Zanimivo, da je Jezus spodbujal k plačevanju davkov ravno tisti oblasti, ki ga je kmalu zatem usmrtila.

Nekaj let kasneje je Pavel dal nasvet, ki je naveden na začetku. Spodbujal je k plačevanju davkov kljub dejstvu, da se je veliko davčnega denarja porabilo za rimsko vojsko in podpiranje nemoralnega in razuzdanega življenja rimskih cesarjev. Zakaj je Pavel zavzel tako nepriljubljeno stališče?

Višje oblasti

Razmislite o sobesedilu Pavlovih besed. V Listu Rimljanom 13:1 je napisal: »Slednji človek bodi pokoren višjim oblastim; ni je namreč oblasti razen od Boga, in oblasti, katere so, so postavljene od Boga.« Ko je izraelski narod imel bogaboječe voditelje, je na finančno podpiranje države z lahkoto gledal kot na državljansko in versko dolžnost. Toda ali je za kristjane veljala podobna obveznost, ko so vladarji bili neverni malikovalci? Da! Pavlove besede so pokazale, da je Bog dal vladarjem ‚oblast‘ vladati.

Vlade naredijo veliko za ohranjanje reda. To kristjanom omogoča, da opravljajo različne verske dejavnosti. (Matevž 24:14; Hebrejcem 10:24, 25) Pavel je zato glede obstoječih vladnih oblasti dejal: »Božja namreč je služabnica, tebi v dobro.« (Rimljanom 13:4) Tudi sam je izkoristil zaščito, ki mu jo je omogočala rimska oblast. Na primer, ko ga je napadla drhal, so ga rešili rimski vojaki. Kasneje se je, da je lahko nadaljeval misijonarsko službo, obrnil na rimski sodni sistem. (Dejanja 22:22–29; 25:11, 12)

Pavel je tako navedel tri razloge za plačevanje davkov. Prvič, govoril je o ‚jezi‘ vlad pri kaznovanju kršilcev zakonov. Drugič, pojasnil je, da bi posamezniku njegova biblijsko šolana vest očitala, če bi goljufal pri davkih. In tretjič, nakazal je, da so davki samo nadomestilo za storitve, ki jih vlade opravljajo kot »javne služabnice«. (Rimljanom 13:1–6, NW)

Ali so Pavlovi sokristjani upoštevali njegove besede? Očitno so, saj je Justin Mučenec, krščanski pisec iz drugega stoletja (okoli 110 do 165 n. š.), dejal, da so bili kristjani »bolj od drugih pripravljeni« plačevati davke. Tudi danes, ko vlade zahtevajo čas ali denar, kristjani voljno upoštevajo zakone. (Matevž 5:41)a

Seveda kristjani lahko izkoristijo kakršne koli zakonite davčne odbitke. V nekaterih primerih lahko uveljavljajo davčno olajšavo, ki je priznana tistim, ki prispevajo verskim organizacijam. Vendar pa so pravi kristjani poslušni Božji Besedi in ne utajujejo davkov. Plačujejo davke in oblastem prepuščajo vso odgovornost glede tega, kako ta denar uporabijo.

Previsoko obdavčenje je samo en način, kako »človek vlada nad človekom njemu v škodo«. (Propovednik 8:9, SSP) Jehovove priče tolaži biblijska obljuba, da bo kmalu pod Božjo vlado – vlado, ki ljudi ne bo nikoli obremenjevala s krivičnimi davki – pravica za vse. (Psalm 72:12, 13; Izaija 9:7)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

Zgodnji kristjani so bili »bolj od drugih pripravljeni« plačevati davke. (JUSTIN MUČENEC)

[Slika na strani 10]

Pravi kristjani vestno upoštevajo davčne zakone

[Slika na strani 11]

Jezus je dejal: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega.«

[Navedba vira slike na strani 10]

© European Monetary Institute