Naša relativna podrejenost višjim oblastem
”Zato se je treba pokoravati. . .” (RIMLJANOM 13:5)
1. Kaj so doživele Jehovove priče pod vlado nacionalsocialistične višje oblasti in ali se je to dogajalo zato, ker so ’ravnali slabo‘?
FRANCA Reiterja in še pet drugih Avstrijcev so 7. januarja 1940 usmrtili pod giljotino. Bili so Bibelforscher, Jehovove priče; usmrčeni so bili zato, ker jim vest ni dopuščala vzeti v roke orožja, da bi se borili za Hitlerjevo vladavino. Franz Reiter je bil eden od tisočih Prič, ki so med drugo svetovno vojno umrli za svojo vero. Mnogi drugi so preživeli dolga leta v koncentracijskih taboriščih. Ali so trpeli pod ’mečem‘ nacionalistične oblasti zato, ker so bila njih dela slaba? (Rimljanom 13:4) Nikakor! Nadaljne Pavlove besede nam povedo, da so se ti kristjani podredili Božjim zapovedim iz 13. poglavja Pisma Rimljanom, čeprav so pod oblastjo trpeli.
2. Kaj je vzrok za našo podrejenost višjim oblastem?
2 V Pismu Rimljanom 13:5 apostol piše: ”Zato se je treba pokoravati, in sicer ne samo iz strahu pred kaznijo, marveč zudi zaradi vesti.“ Eden od razlogov, da smo podrejeni višjim oblastem je, kot je navedel Pavel poprej, da ima oblast ”meč“. Sedaj pa omenja še močnješi razlog: vest. Stremimo za tem, da služimo Bogu ”s čisto vestjo“. (2. Timoteju 1:3) Podrejenost višjim oblastem nam nalaga Biblija, kar mi tudi spoštujemo, saj hočemo delati to, kar je v Božjih očeh pravilno. (Hebrejcem 5:14) Da, naša biblijsko šolana vest nam nalaga, da smo podrejeni oblasti tudi, kadar nas ljudje ne opazujejo. (Primerjaj Pridigar 10:20.)
”Zato namreč tudi davke plačujete“
3, 4. Na kakšnem glasu so Jehovove priče in zakaj morajo plačevati davke?
3 Mnogo ljudi je izgubilo življenje, ko je pred leti v Nigeriji prišlo do upora zaradi davkov. Z vladnim pooblastilom je posredovala vojska. Nekaj vojakov je stopilo v eno od Kraljevskih dvoran ravno v času programa; povprašali so o namenu sestanka. Ko je poveljujoči oficir izvedel, da je to biblijski sestanek Jehovovih prič, je ukazal vojakom, naj zapustijo dvorano in dodal: ”Jehovove priče ne ščuvajo proti plačevanju davkov.“
4 Te nigerijske Priče so znane po tem, da živijo v soglasju s Pavlovimi besedami: ”Saj tudi davke plačujete zato, ker so tisti, ki jih izterjavajo, božji izvrševalci.“ (Rimljanom 13:6) Ko je Jezus postavil pravilo: ”cesarju, kar je cesarjevega“, je govoril o plačevanju davkov. (Matej 22:21) Posvetne oblasti skrbijo za ceste, policijsko zaščito, knjižnice, javna prometna sredstva, šole, pošte in za mnogo drugega, česar se mnogokrat poslužujemo. Zato je prav in primerno, da za te stvari plačujemo v obliki davkov.
”Dajte vsakemu, kar ste dolžni“
5. Kaj pomenijo besede: ”dajte vsem, kar jim gre“?
5 Pavel nadaljuje: ”Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbino, strah, komur strah, čast komur čast.“ (Rimljanom 13:7) Beseda ”vsem“ vključuje vse posvetne oblasti, ki so Božje javne služabnice. Ni nobene izjeme. Tudi če živimo v političnem sistemu, ki nam ne ugaja, plačujemo davke. Če v deželi, kjer živimo, verske skupnosti niso obdavčene, lahko tudi skupščina koristi to ugodnost. Kot drugi državljani se lahko tudi kristjani poslužujejo vseh zakonitih načinov za znižanje davkov. Toda noben kristjan se ne bi smel nezakonito izogibati plačilu davkov. (Primerjaj Matej 5:41; 17:24-27.)
6, 7. Zakaj moramo plačati davek tudi takrat, kadar se s tem financira nekaj, kar odklanjamo, ali celo kadar nas oblast preganja?
6 Kaj pa, kadar se nam nek davek zdi nepravičen, ali pa se del davčnega denarja uporalja za stvari s katerimi se ne strinjamo, npr. splavi, krvne banke, ali za programe, ki so v nasprotju z našo nevtralnostjo? Kljub temu plačujemo davke! Odgovornost za uporabo tega denarja nosi oblast. Nismo mi pooblaščeni, da bi sodili, Bog je ’Sodnik Zemlje‘ in ob svojem času bo poklical na odgovornost vladavine, da jim sodi glede njihovega načina vladanja in uporabe oblasti. (Psalm 94:2; Jeremija 25:31) Do takrat pa bomo plačevali davke.
7 Kaj pa, kadar nas oblasti preganjajo? Zaradi vsakodnevnih uslug, ki jih koristimo, še vedno plačujemo davke. O preganjanih Jehovovih pričah v neki afriški državi je časopis Examiner iz San Francisca zapisal: ”Smatramo jih lahko kot zgledne državljane. Marljavo plačujejo davke, negujejo bolne, borijo se proti nepismenosti.“ Da, te preganjane Priče plačujejo svoje davke.
”Strah“ in ”čast“
8. Kaj je ”strah“, ki ga dolgujemo oblasti?
8 ”V Pismu Rimljanom 13:7 omenjeni ”strah“ ne pomeni stahopetnosti, ampak spoštovanje posvetnih oblasti, strah pred kršenjem zakonov. Spoštujemo zgolj položaj, ne pa vedno osebe na tem položaju. Ko Biblija preroško govori o rimskem cesarju Tiberiju, ga označi za ’podleža‘. (Danijel 11:21) Toda, bil je cesar in kristjani so mu bili dolžni izkazati strah in čast — spoštovanje.
9. Kako lahko izkažemo čast posvetnim oblastem?
9 Glede izkazovanja časti upoštevamo Jezusovo zapoved, naj nikogar ne nagovarjamo z religioznimi nazivi. (Matej 23:8-10) Kadar pa smo v pogovoru s predstavniki posvetnih oblasti, v nagovoru uporabljamo nazive, ki so primerni in priporočljivi za izkazovanje spoštovanja. Ko je Pavel govoril z rimskim namestnikom, ga je nagovarjal z ”spoštovani“. (Apostolska dela 26:25) Danijel je Nebuhodonozorja nagovoril z ’moj gospod‘. (Danijel 4:9) V današnjem svetu kristjani uporabljajo nazive, kot so ”vaša visokost“, ”vaše veličastvo“. Kristjani vstanejo v primeru, ko vstopi sodnik v sodno dvorano, ali se spoštljivo priklonijo vladarju, če je takšen običaj v deželi.
Relativna podrejenost
10. Kako je Jezus pokazal, da so zahtevam človeških oblasti do kristjanov postavljene meje?
10 Če so Jehovove priče podrejene posvetnim oblastem, zakaj so potem morali Franz Reiter in mnogi drugi trpeti? Ker je naša podrejenost samo relativna in ker oblast ne upošteva vedno, da so po Bibliji njenim zahtevam postavljene meje. Kadar oblast zahteva nekaj, kar je v nasprotju s krščansko šolano vestjo, prestopi s tem svoje, od Boga postavljene meje. Jezus je na to opozoril z besedami: ”Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.“ (Matej 22:21) Kadar cesar zahteva to, kar pripada Bogu, moramo dati vedeti, da imajo Božje zahteve prednost.
11. Katero pravilo, ki dokazuje, da so zahtevam posvetnih oblasti postavljene meje, je široko priznano?
11 Je takšno stališče prevratniško ali zahrbtno? Nikakor ne. V resnici nam prikaže razsežnost pravila, ki ga je imela večina kulturnih narodov. V 15. stoletju je bil neki Peter von Hagenbach obtožen, ker je v grofiji Oberelsass kot deželni oblastnik izvajal strahovlado. Njegova obramba, češ da je izpolnjeval le ukaze svojega gospodarja, kneza Burgundije, je bila zavrnjena. Od takrat je bilo še mnogokrat slišati, da posameznik ne odgovarja za svoja kruta dejanja, če jih je storil na ukaz oblasti — najbolj znani je primer nacističnih vojnih zločincev pred mednarodnim vojnim sodiščem v Nürenbergu. Ta ugovor je bil običajno zavrjen. V sodbi mednarodnega vojaškega sodišča piše: ”Posamezniki imajo mednarodno dolžnost, ki presega vsiljeno poslušnost do svoje lastne države.“
12. O katerih primerih govori Biblija, ko so se Božji služabniki uprli nesmiselnim zahtevam oblasti?
12 Božji služabniki že od nekdaj priznavajo, da ima podrejenost, ki smo jo v določeni meri dolžni višjim oblastem, tudi svoje meje. V času, ko se je v Egiptu rodil Mojzes, je faraon zapovedal dvema hebrejskima babicama umoriti vse novorojene hebrejske dečke. Babici sta kljub zapovedi pustili dečke živeti. Ali sta napačno ravnali, ker nista bili poslušni Faraonu? Ne, sledili sta glasu svoje, od Boga dane vesti in Bog ju je blagoslovil. (2. Mojzesova 1:15-20) Ko so bili Izraelci v izgnanstvu v Babilonu, je Nebuhodonozor zapovedal svojim služabnikom, med katerimi so bili tudi Hebrejci Sidrah, Misah in Abdenago, naj se priklonijo pred kipom, ki ga je postavil v dolini Dura. Hebejci se niso priklonili! So ravnali narobe? Ne, če bi izpolnili kraljev ukaz, bi bili neposlušni Božjemu zakonu. (2. Mojzesova 20:4-5; Danijel 3:1-18)
”Pokornost Bogu kot vladarju“
13. Kakšen zgled so nam zapustili prvi kristjani glede relativne poslušnosti do višjih oblasti
13 Podobno je bilo, ko so židovske oblasti prepovedale Petru in Janezu oznanjati o Jezusu. Odgovorila sta: ”Presodite, kaj je bolj pravično pred Bogom: poslušati vas ali Boga?“ (Apostolska dela 4:19; 5:29) Nista mogla molčati. Revija The Christan Century (Stoletje krščanstva), je opozorila na še eno stališče, ki je vključevalo vest zgodnjih kristjanov, rekoč: ”Prvi kristjani niso služili v vojski. Roland Bainton piše, da od zaključka nove zaveze do desetletja od leta 170 do 180 n. št. ne obstaja kakršnakoli osnova, po kateri bi lahko zaključili, da so kristjani služili v vojski. (Christian Attitudes Toward War and Peace, [Abingdon, 1960], str. 67, 68) Swift pravi, da je bilo za Justina Mučenca ’samo po sebi razumljivo, da so se kristjani zdrževali nasilnih dejanj‘.“
14, 15. Katera so nekatera Biblijska pravila, ki so jih upošetvali prvi kristjani glede relativne podrejenosti do posvetnih oblasti?
14 Zakaj pravi kristjani niso služili kot vojaki? Prav gotovo se je vsak posameznik natančno ukvarjal z Božjimi zakoni in njegovo besedo in je na osnovi svoje biblijsko šolane vesti tudi odločal. Bili so nevtralni, niso bili ”od sveta“, njihova nevtralnost pa jim ni dopuščala kakršnekoli vpletenosti v posvetne spore. (Janez 17:16; 18:36) Poleg tega — pripadali so Bogu. (2. Timoteju 2:19) Če bi svoje življenje dali za državo, bi to pomenilo dati cesarju, kar pravzaprav pripada Bogu. Razen tega so bili del mednarodne bratovščine, povezane z ljubeznijo. (Janez 13:34, 35; Kološanom 3:14; 1. Petrovo 4:8; 5:9) Vest jim ni dovoljevala vzeti v roke orožja z namero, da bi morili sokristjane.
15 Poleg tega kristjani niso mogli sodelovati pri verskih obredih, kot je bilo čaščenje cesarja. Zaradi takšnega ravnanja so jih imeli za ”čudaške in nevarne, drugi prebivalci pa so bili do njih nezaupljivi“. (W. A. Smart, Still the Bible Speaks) Čeprav je Pavel pisal, da morajo kristjani dajati, kar komur gre: strah, komur strah, pa vendarle niso pozabili pomembnejšega strahu, ki pripada Jehovu. (Rimljanom 13:7; Psalm 86:11) Jezus sam je rekel: ”Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bbojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel [geheno, NW].“ (Matej 10:28)
16. (a) Na katerih področjih morajo kristjani svojo podrejenost do višjih oblasti skrbno pretehtati? (b) Kakšen primer je zapisan v okvirju na 27. strani?
16 Kristjani se tudi danes soočamo s podobnimi izzivi. Ne moremo se udeleževati nobene oblike novodobnega malikovanja — pa naj bo to obliko čaščenja podob ali simbolov, ali pa pripisovanje rešitve neki osebi ali organizaciji. (1. Korinčanom 10:14; 1. Janezovo 5:21) In kot prvi kristjani tudi mi ne sklepamo nobenih kompromisov glede naše krščanske nevtralnosti. (Primerjaj 2. Korinčanom 10:4.)
”S krotkostjo in spoštljivostjo“
17. Kakšen nasvet je Peter dal tem, ki so zaradi vesti trpeli?
17 Apostol Peter je pisal o stališču naše vesti in rekel: ”Zakaj milost je v tem, da kdo po krivici trpi, a bridkosti prenaša iz zvestobe . . . [do] Boga.“ (1. Petrovo 2:19) Da, Bogu je všeč, kadar kristjan kljub preganjanju ostane stanoviten, dodatno korist pa ima, ker se s tem njegova vera prečiščuje in krepi. (Jakob 1:2-4; 1. Petrovo 1:6, 7; 5:8-10) Peter je tudi pisal: ”Čeprav bi trpeli za pravico, blagor vam. Nikoli se ne ustrašite njihovih groženj! Ne dajte se zbegati! Le Gospoda Kristusa slvite v svojih srcih. Vsak trenutek bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog vašega upanja. Vendar pa odgovarjate kratko in spoštljivo.“ (1. Petrovo 3:14, 15, 16a) Takšen nasvet nam je zares v veliko pomoč!
18, 19. Zakaj nam lahko pomagata globoko spoštovanje in razumnost, kadar nam oblast omeji svobodo čaščenja?
18 Kadar pride do preganjanja zato, ker višje oblasti krščanskega stališča ne razumejo, ali ker krščanski verski voditelji pri oblasteh napačno predstavijo Jehovove priče, lahko pravilno stališče do oblasti povzroči, da pritisk popusti. S krotkostjo in spoštljivostjo se kristjan ne bojuje dobesedno proti preganjalcem. Vendar pa se poslužuje vseh razpoložljivih pravnih sredstev za obrambo svoje vere in potem prepusti stvar Jehovu. (Filipljanom 1:7; Kološanom 4:5, 6)
19 Spoštovanje tudi vodi kristjana, da gre v podrejenosti in poslušnosti tako daleč, kot le more, ne da bi pri tem ranil svojo vest. Kadar so na primer skupščinski sestanki prepovedani, se bodo kristjani poslužili enega od manj vpadljivih načinov hranjenja z Jehovove mize. Najvišja oblast, Bog Jehova, nas preko Pavla poziva: ”Mislimo drug na drugega in se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado.“ (Hebrejcem 10:24, 25) Sestanki so lahko obdržijo neopazno. Tudi če je zelo malo prisotnih, smo lahko prepričani, da takšne priprave Bog blagoslavlja. (Primerjaj Matej 18:20.)
20. Kaj naj storijo kristjani, kadar je javno oznanjevanje dobre vesti prepovedano?
20 Nekatere višje oblasti so prepovedale tudi delo oznanjevanja dobre vesti. Kristjani, ki živijo pod takšnimi oblastmi, pa vedo, da je Najvišja oblast po Jezusu zapovedala: ”Prej pa se mora oznanjati evangelij vsem narodom.“ (Marko 13:10) Ne glede na posledice so kristjani poslušni Najvišji oblasti. Kjer je bilo možno, so apostoli oznanjali javno in od hiše do hiše. So pa še druge možnosti, da dosežemo ljudi, na primer priložnostno oznanjevanje. (Janez 4:7-15; Apostolska dela 5:42; 20:20) Oblast običajno ne bo posegla v oznanjevanje, če bomo pri tem uporabljli samo Sveto pismo — kar kaže na potrebo, da bi vse Priče morale biti dobro izurjene v dopovedovanju iz Svetega pisma. (Primerjaj Apostolska dela 17:2, 17.) S tem, da so smeli, pa vendar spoštljivi, lahko kristjani najdejo mnoge priložnosti, da so poslušni Jehovu, ne da bi pri tem izzvali jezo višjih oblasti. (Titu 3:1, 2)
21. Če je cesar v preganjanjih neusmiljen, katero pot bi kristjani morali izbrati?
21 Včasih višje oblasti neusmiljeno preganjajo kristjane. Pod takšnimi okoliščinami lahko ohranimo čisto vest le, če delamo, kar je prav. Mladi Franz Reiter se je soočil z izbiro odpovedati se verovanju ali umreti. Ker se ni hotel odreči čaščenju in služenju Bogu, se je pogumno podal v smrt. V noči pred smrtjo je Franz pisal svoji materi: ”Jutri zjutraj me bodo usmrtili. Dobivam moč od Boga, kot že od nekdaj vsi pravi kristjani . . . Če boš vztrajala in ostala stanovitna vse do smrti, se bova po vstajenju ponovno videla.“
22. Kakšno upanje imamo in kako ravnati do takrat?
22 Nekega dne bo vse človeštvo pod enim samim zakonom: zakonom Boga Jehova. Do takrat moramo vestno upoštevati Božjo ureditev in se primerno podrediti višjim oblastem, medtem ko smo istočasno v vsem poslušni našemu Suverenemu Gospodu Jehovu. (Filipljanom 4:5-7)
Se še spomniš?
◻ Zakaj je naša podrejenost višjim oblastem neizogibna?
◻ Zakaj ne smemo odlašati s plačevanjem davkov cesarju?
◻ Kakšno obliko časti moramo izkazovati oblastem?
◻ Zakaj je naša podrejenost cesarju le relativna?
◻ Kako naj reagiramo, kadar smo preganjani, ker cesar zahteva to, kar pripada Bogu?
[Okvir na strani 78]
Spoštovanje, ne čaščenje
Nekega jutra je Terra, mlada Jehovova priča iz Kanade opazila, da je učitelj s sošolko za nekaj minut zapustil razred. Kmalu zatem je učitelj diskretno prosil Terro, naj gre z njim v ravnateljevo pisarno.
Ko sta prišla tja, je Terra zagledala razgrnjeno kanadsko zastavo na ravnateljevi pisalni mizi. Učitelj ji je rekel, naj pljune na zastavo! Ker Terra ni pela državne himne in ni pozdravila zastave, učitelj ni videl razloga, zakaj tudi tega ne bi storila. Terra tega ni storila in razložila, da Jehovove priče zastave ne častijo, jo pa spoštujejo.
Ko smo se vrnili v razred, je učitelj razložil, da je ravnokar napravil poizkus. Z dvema učenkama posamič je odšel v ravnateljevo pisarno in jima rekel naj pljuneta na zastavo. Čeprav prva učenka vedno sodeluje na domovinskih proslavah, je pljunila na zastavo, ko ji je bilo to zapovedano. Nasprotno pa se je Terra, ki ne poje državne himne in tudi ne pozdravlja zastave, uprla temu, da bi onečastila zastavo. Učitelj je opozoril, da je Terra tista, ki je do zastave pokazala primerno spoštovanje. (1990 Yearbook of Jehovah‘s Witnesses [Letna knjiga Jehovovih prič 1990])
[Navedba vira slike na strani 74]
French Embassy Press & Information Division
USSR Mission to the UN