Afriško mesto, kjer se snideta Vzhod in Zahod

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ JUŽNOAFRIŠKE REPUBLIKE

SPREHOD po durbanski ulici omogoča zares slikovit pogled! Opazili boste, da so mnogi, predvsem mladi, privzeli zahodnjaški stil oblačenja. Toda videli boste tudi starejše zulujske ženske, ki nosijo preproste, dolge obleke in si glavo krasijo z živobarvnimi rutami. Tu so še Indijke, ki se oblačijo v sarije ali v pandžabske obleke in hlače. Ko se boste približali obali, boste morda videli nekaj zulujskih moških v bogato okrašenih oblekah, kako vlečejo rikše. Durban je zares edinstveno afriško mesto, kjer se snideta Vzhod in Zahod. Kakšna pa je zgodovina tega privlačnega mesta?

Južnoafriško mesto Durban je naseljeno manj kot dve stoletji. Leta 1824 se je tu naselilo približno 40 kolonistov evropskega porekla. Takrat je bilo severno od Durbana središče močnega kraljestva Zulujev, katerega je vodil bojevnik in kralj Shaka. Dvajset let kasneje si je Durban z okolico prilastila Britanija. V 19. stoletju je bilo kar nekaj vojn med novimi kolonisti in Zuluji.

Medtem so angleški naseljenci odkrili, da na obalnih področjih dobro uspeva sladkorni trst. Zato so poskrbeli, da so iz Indije, takrat še ene britanske kolonije, dobili delavce za obdelovanje plantaž sladkornega trsta. Med letoma 1860 in 1911 je v Durban prišlo preko 150.000 Indijcev. Tako ima danes to velemesto preko tri milijone prebivalcev, ki izvirajo iz treh različnih delov sveta: domorodne Zuluje, Azijce iz Indije ter ljudi britanskega in zahodnoevropskega porekla.

Mesto pa ima še druge zanimivosti. Kot je razvidno s spodnje fotografije, ima naravno pristanišče, ki ga pred Indijskim oceanom ščiti dolg, prstu podoben predel, imenovan Bluff. Ta privlačna znamenitost je visoka preko 90 metrov in prekrita z rastlinjem. V to naravno zaščiteno pristanišče vsak dan priplujejo velike ladje. V knjigi Discovery Guide to Southern Africa je pojasnjeno, da ima Durban »največje in najprometnejše pristanišče v Afriki, v svetovnem merilu pa je na devetem mestu«. Dopustnike pritegnejo v Durban čudovite plaže in topla voda. Tam so idealni kraji za deskanje in kopalci so lahko sproščeni, ker jih varujejo dobro vzdrževane mreže proti morskim psom.

Tisti, ki jim je Biblija pri srcu, pa imajo še en razlog, da se zanimajo za to mesto. V njem so leta 1910 Preučevalci Biblije, kot so bili takrat poznani Jehovove priče, odprli podružnični urad. Aprila 1914 pa je bilo v Durbanu prvo zborovanje Preučevalcev Biblije v Afriki. Navzočih je bilo približno 50 ljudi, tudi delegati iz oddaljenih delov južne Afrike. Na tem zgodovinskem zborovanju se je krstilo 16 novih častilcev. Veliko teh, ki so bili navzoči, so bili maziljeni kristjani, ki so bili zvesti vse do smrti. Eden teh je bil William W. Johnston, ki je prvi vodil podružnični urad v Afriki.

Jehovove priče so po letu 1914 v Durbanu organizirali še mnogo drugih zborovanj. Decembra leta 2000 je bilo na dveh zborovanjih »Izpolnjevalci Božje besede«, ki so jih organizirali v tem mestu, 14.848 navzočih, 278 novih pa se je krstilo. Razmislite o eni izmed mnogih indijskih družin, ki so bile navzoče. Pred desetimi leti je Somashini svojemu očetu Alanu predstavila biblijsko resnico. Alan se je odvajal alkohola in je iskal smisel v življenju. Somashini, ki je bila takrat stara komaj tri leta, je očetu prinesla knjigo, ki jo je našla v sosedovi hiši. Naslov knjige True Peace and Security​—How Can You Find It? (Pravi mir in varnost – kako ju lahko najdete?) je takoj pritegnil njegovo pozornost. Všeč mu je bilo, kar je prebral, zato se je pričel družiti z Jehovovimi pričami. To, kar se je naučil iz Biblije, ga je navedlo, da se je zakonito poročil. Kmalu se je tudi njegova žena Rani začela zanimati in obiskovati shode Jehovovih prič. Takrat sta živela pri njenih starših, ki pripadajo eni izmed krščanskih cerkva. Starši so nasprotovali njuni novonajdeni veri in jima postavili pogoj: »Pustita Priče ali pa pojdita iz naše hiše!«

Alan in Rani sta se odločila, da odideta, čeprav je bilo stanovanje težko najti. Prijatelji med Jehovovimi pričami so jima pomagali najti primeren prostor za življenje. Alan in Rani sta se leta 1992 krstila kot Jehovovi priči. Še naprej sta napredovala in danes Alan služi kot starešina v krščanski občini.

Na področju velemesta Durban je več kot 50 občin Jehovovih prič. Večinoma jih sestavljajo Zuluji. Vendar pa je nekaj občin, predvsem tistih, ki so bližje središču mesta, sestavljenih iz Zulujev, Indijcev in ljudi evropskega porekla. Če boste obiskali enega od teh shodov, boste lahko videli več kot samo snidenje Vzhoda z Zahodom. Morda bo shodu predsedoval lepo oblečen afriški ali indijski Priča ali pa Pričevalec evropskega porekla. Toda nekaj je gotovo: med poslušalci boste videli živ dokaz tega, da ima Biblija moč združevati ljudi vseh narodov v prisrčno in trajno prijateljstvo.

[Slika na strani 26]

Občinski shodi združujejo ljudi vseh ras

[Slika na strani 26]

Alan, Rani in njuna otroka

[Slika na strani 26]

Durbanska mestna hiša

[Navedba vira slike na strani 25]

Foto: Courtesy Gonsul Pillay