Pogled v svet

Gozdni požari v Mehiki

Aprila je val gozdnih požarov v Mehiki uničil kakih 140.000 hektarov gozda, kar so opisali kot »ekološka katastrofa«. Julia Carabias Lillo, ministrica zvezne vlade Mehike je povedala, da je takrat v Mehiki divjalo kakih 6800 požarov, zaradi česar je bilo to najbolj kritično obdobje požarov v zadnjih 57 letih. Temperature so bile sicer res višje od povprečnih in dežja je bilo malo, toda večino požarov »so povzročili ljudje – zaradi malomarnosti, neodgovornosti, pa tudi kot kaznivo dejanje«, poroča časopis El Universal. Octavio Escobar López, regionalni direktor odbora za naravne vire, je dejal: »Kar deset let bo trajalo, preden se bo obnovilo vse rastlinstvo in živalstvo, ki smo ju izgubili v le malo več kot treh dnevih.«

Razgibavanje in dolgo življenje

»Kaže, da že pol ure hitre hoje, in to samo šestkrat na mesec, za 44 odstotkov zmanjša nevarnost [prezgodnje] smrti,« poroča The New York Times o nedavni raziskavi o dolgem življenju. Raziskovalci v Finski so povprečno 19 let spremljali skoraj 8000 parov dvojčkov in odkrili, da je bila celo pri tistih, ki so se razgibavali le občasno, »30 odstotkov manjša verjetnost, da bodo umrli, kakor pri njihovih bratih dvojčkih s sedečim življenjskim slogom«. Raziskava je tako pomembna zato, ker so pri določanju učinkov razgibavanja upoštevali tudi genetske dejavnike. Steve Farrell, strokovnjak za razgibavanje, ki sicer ni sodeloval pri raziskavi, je dejal: »Ta raziskava močno kaže, da si s povečano telesno dejavnostjo lahko podaljšate življenje.«

Pernati hudodelci?

Policija v Južnoafriški republiki je odkrila tihotapljenje diamantov, pri čemer so si pomagali s ptiči. Policija poroča, da si zaposleni v nekem državnem rudniku diamantov dajo v torbo za kosilo oziroma pod ohlapno oblačilo goloba pismonoša in ga nato vtihotapijo v rudnik. Tam ga obložijo z diamanti in spustijo, da odleti, poroča Los Angeles Times. Golobi pismonoše lahko z dragulji potujejo kilometre daleč. V nekaj preteklih letih so prestregli štiri ptiče z ukradenimi diamanti. Eden od teh je imel pod krili šest karatov nebrušenih diamantov. Do zdaj so zaradi takšnega početja zaprli 70 ljudi. Časopis še piše, da po ocenah uslužbencev tega podjetja, kar vsak tretji diamant, ki ga najdejo v starih rečnih strugah, ukradejo nepošteni zaposleni.

Genetsko inženirstvo

V preteklem desetletju so znanstveniki veliko raziskovali o genih, ki naj bi nadzorovali kompleksne lastnosti in motnje pri ljudeh. Nekateri znanstveniki napovedujejo, da bo to nekega dne človeštvu omogočilo upravljati z geni in odstraniti nezaželene lastnosti. The New York Times na primer poroča o trditvi biologa Lee Silverja s princentonske univerze, da bodo naši nasledniki pametnejši, športno zdržljivejši, in da bodo živeli stotine let. Toda John Horgan, avtor dela The End of Science, pravi: »Raziskovalci upajo, da bodo lahko z genetskim inženirstvom krojili človekovo osebnost. Toda do zdaj niti ene od teh trditev, po katerih naj bi bili geni povezani s kompleksnimi lastnostmi, raziskave niso potrdile.« Horgan zato dodaja: »S tem da se pozornost usmeri tako na napake znanosti kakor na njene resnične dosežke, bodo morda znanstveniki in novinarji predstavljali manj popačeno in bolj pošteno sliko o tem, kakšni so resnični znanstveni obeti.«

Kmetijski pridelki manj hranljivi?

Ali sta danes sadje in zelenjava zaradi izčrpanosti tal manj hranljiva? Znanstveniki, ki preučujejo tla, pravijo, da ne. University of California Berkeley Wellness Letter piše: »Vitamine, ki so v rastlinah, ustvarijo rastline same.« Če je torej v tleh premalo mineralov, rastline ne bodo normalno rasle. Morda ne bodo cvetele ali pa bodo ovenele in umrle. Da bi to preprečili, kmetje z gnojenjem tlom vračajo minerale. Wellness Letter še pravi: »Če sta sadje in zelenjava, ki ju kupite, videti zdrava, ste lahko prepričani, da tudi vsebujeta hranljive snovi, ki jih morata.«

Hiše brez kuhinje

Ocenili so, da v Avstraliji sedaj polovico vseh obrokov pojedo zunaj doma. To ima takšen vpliv, da nekatera stanovanja v Sydneyju gradijo brez kuhinje, poroča The Courier-Mail. In ker poleg tega Avstralci pripravljajo obrok povprečno le 20 minut, so morali mnogi avstralski supermarketi ponovno pretehtati, kakšno vrsto hrane naj ponujajo. Vodstvena delavka neke velike verige supermarketov v Sydneyju trdi, da se Avstralija ravna po Združenih državah, kjer večino obrokov jedo zunaj doma.

Kriminal in rasizem

Nekateri za nedavni porast kriminala v Grčiji krivijo pritok beguncev in imigrantov iz Vzhodne Evrope in Balkana, največ iz Albanije. Richardos Someritis, kolumnist za časopis To Vima, pravi, da je zaradi zaskrbljenosti nad porastom kriminala nastala nekakšna »ksenofobična in zelo pogosto rasistična mrzlica« proti tujcem v tej državi. Vendar pa se je pokazalo, da tujci ne zagrešijo nič več kaznivih dejanj kakor Grki. Raziskave na primer kažejo, da »96 od 100 kaznivih dejanj zagrešijo [Grki]«, poroča omenjeni časopis. »Vzroki za kriminal so gospodarski in socialni,« trdi Someritis, »ne pa ,rasni‘.« Krivi tudi javna občila, ker »sistematično ustvarjajo ksenofobijo in rasizem«, s tem ko pristransko poročajo o kriminalu v Grčiji.

Veliki čip je opazoval

Tekači, ki so tekmovali na letošnjem bostonskem maratonu, so imeli skozi vso tekmo, v kateri so pretekli 42,195 kilometra, s seboj še dodatni manjši kos opreme – mikročip. Revija InformationWeek pravi, da so imeli vsi registrirani tekači na oblačilu elektronski čip, tako da so jih lahko med tekmo spremljali. Čipe so programirali tako, da so jih lahko »brali z radijskimi frekvenčnimi sprejemniki, postavljenimi na vsakih pet kilometrov«. Izmerjeni čas tekačev se je od tam prenesel do vodstva maratona in naprej na internet. Tako so lahko ljubitelji maratona spremljali svoje priljubljene tekače, hkrati pa ob tej novi tehniki noben tekmovalec ni mogel goljufati, tako da ne bi ves čas tekel.

V Kitajski zopet odkrili redkega jelena

»Za tibetanskega rdečega jelena so mislili, da je izumrl že pred kakimi 50 leti, a so ga ponovno odkrili v šannanski prefekturi na tibetanskem avtonomnem področju,« poroča China Today. Rdečih jelenov, ki so visoki 1,2 metra in tehtajo 110 kilogramov, je bilo vrsto let zelo malo zaradi lovcev, ki so iskali njihovo dragoceno rogovje. K temu so svoje prispevale še spremembe okolja in vojna. Menijo, da je teh prelepih jelenov le še slabih 200. Uvrščajo jih med ogrožene vrste.

Testiranje spomina

Tekmovalci na prvem ameriškem državnem tekmovanju za preverjanje spomina so pred kratkim igrali pet iger za testiranje spomina. Pri tem so si skušali zapomniti 100 obrazov navadnih ljudi, 50-vrstično pesem (vključno z ločili), 125 angleških samostalnikov (po vrstnem redu), seznam naključno izbranih števil in komplet 52 igralnih kart (pomešanih in obrnjenih). Na udeležence je naredil vtis Wallace Bustello, ki si je po vrstnem redu zapomnil 109 naključno izbranih števil. Skupna zmagovalka pa je bila 26-letna Tatiana Cooley. Newyorški Daily News pravi, da sta z očetom, ki programira satelite za neko vesoljsko podjetje, večkrat tekmovala, kdo ima boljši spomin. »Ponavadi sem zmagala jaz,« pravi Tatiana.

Praznik ob reki Ganges

Ko Kumbh Mela oziroma praznik vrčev v aprilu doseže vrhunec, se milijone hindujcev potopi v reko Ganges. Kumbh Mela je tri mesece dolg hindujski praznik, praznujejo pa darilo nesmrtnosti. Praznik poteka vsake tri leta in rotira med štirimi indijskimi mesti, kamor je po legendi iz nebes na zemljo padel nektar nesmrtnosti, ko so se zanj v nebesih bojevali bogovi in demoni. V preteklosti so zaradi množičnega kopanja v indijskih svetih vodah mnogi umrli.