Skrivnost zlata

Zlato – to mehko, svetlo rumeno kovino že od nekdaj cenijo zaradi nenavadnih lastnosti. Med kovinami je posebno zaradi svoje barve, leska, kovnosti in nekorozivnosti. Tudi njegovim iskalcem je bilo posebej vredno, zato ima zgodovino, kakršne nima nobena druga kovina.

»ZLATO! Povem vam, to je zlato! Zlato!« Človeku je ob tem, ko je odkril zlato, razbijalo srce, povečal se mu je utrip in zdramila domišljija. Iskali so ga, in ga še vedno iščejo, na kopnem, v rekah, potokih in celo na tisoče metrov pod zemljinim površjem.

Dragocen nakit iz zlata je krasil kralje in kraljice. Z njim so okraševali prestole in zidove palač. Zlate podobe rib, ptic, sesalcev in drugega so častili kot bogove. Človek je z neutrudnim iskanjem zlata močno vplival na vso civilizacijo.

Zlato in zgodovina

V staroveškem Egiptu so faraoni ponj v daljne dežele pošiljali svoje trgovce in vojske. Po njihovem je bilo zlato namreč absolutna lastnina egiptovskih bogov in faraonov. Tutankamonova grobnica, ki so jo odkrili leta 1922, je bila napolnjena z neprecenljivimi zlatimi zakladi. Celo njegova krsta je bila iz čistega zlata.

Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je Aleksandra Velikega v Azijo »sprva pritegnil znameniti perzijski zlati zaklad«. Poročajo, da je njegova vojska, ko se je vračala v Grčijo, z zaplenjenim perzijskim zlatom natovorila na tisoče vprežnih živali. Tako je Grčija obogatela z zlatom.

Neki zgodovinar pravi, da rimski »cesarji z zlatom niso skoparili. Z njim so si zagotavljali vdanost svojih uradnikov in vplivali na dostojanstvenike drugih držav, na svoje ljudstvo pa so z veličastvom svojega bogastva naredili vtis in mu pogosto tudi nagnali strah v kosti. To jim niti ni bilo težko, saj so ga razkazovali z razkošnim zlatim okrasjem.« Neki vir pravi, da so si Rimljani pridobili veliko zlata z osvojitvijo Španije in prisvajanjem španskih rudnikov zlata.

Zgodbe o zlatu pa ne moremo končati, ne da bi raziskali še njeno bolj krvavo zgodovino. To je zgodba o osvajanju, krutosti, zasužnjevanju in smrti.

S krvjo prepojena zgodovina

Z napredkom civilizacije so se na pot odpravljale tudi večje in močnejše ladje. Cilj jim je bil odkrivati nove dežele, naseljevati nove kolonije in iskati zlato. Slednje je obsedlo mnoge raziskovalce, tudi pionirskega pomorščaka, Krištofa Kolumba (1451–1506).

Kolumbu je bilo na pohodu za zlatom kaj malo mar za življenja domačinov. Španskemu kralju in kraljici, ki sta denarno podpirala njegove odprave, je v ladijski dnevnik napisal o izkušnji z nekega otoka takole: »Tisti, ki bi tukaj vladal, bi se moral le nastaniti in nad domačini uveljaviti avtoriteto. Ti bodo storili vse, kar jim bo zapovedano. [. . .] Indijanci [. . .] so goli in nezavarovani, zato se jim lahko ukazuje in naloži delo.« Kolumb je verjel, da ima Božji blagoslov. Španija bi lahko z zlatimi zakladi denarno podprla svoje svete vojne. ‚Naj mi Bog v svoji milosti pomaga najti zlato,‘ je dejal nekoč, potem ko so mu podarili zlato masko.

Španskim zavojevalcem, ki so se na pohod za zlatom odpravili tik za Kolumbom in po njegovih poteh, je španski kralj Ferdinand zapovedal: »Prinesite mi zlato! Če je mogoče, ga dobite človekoljubno. Toda prinesite mi ga, ne glede na to, kako boste prišli do njega.« Neusmiljeni raziskovalci so v Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki pobili na tisoče domačinov. Zlato, ki so ga zavojevalci z ladjami tovorili v Španijo, je bilo tako rekoč prepojeno s krvjo.

Nato so se pojavili pirati. Pluli so pod zastavo, ki ni pripadala nobeni državi. Na odprtem morju so ropali španske galeje, natovorjene z zlatom in drugimi dragocenimi zakladi. Galeje so bile pogosto manj oborožene in na njih je bilo manj mož, zato so bile lahek plen dobro oboroženih piratov. V 17. in 18. stoletju so bili pirati resnična nadloga na morju, še posebej v Zahodni Indiji in ob ameriški obali.

Zlata mrzlica 19. stoletja

Leta 1848 so v dolini Sacramento v Kaliforniji odkrili zelo bogat sloj zlata. Novica se je kmalu razširila in pritekati je začela nepretrgana množica novih priseljencev, ki si je hitela lastiti zemljo. Že naslednje leto je Kalifornijo zasedlo na desetine tisočev »devetinštiridesetnikov«, srečelovcev, ki so prišli z vseh koncev sveta. Kalifornijsko prebivalstvo je naraslo s 26.000 leta 1848 na kakih 380.000 leta 1860. Kmetje so zapustili zemljo, mornarji ladje, vojaki so dezertirali, samo da bi se odpravili iskat svojo srečo v zlatu. Nekaterim so rekli »krviželjni faloti«. S to mešano množico je prišel tudi val kriminala in nasilja. Tisti, ki so se ujeli v past zlata, a zanj niso bili pripravljeni delati, so postali roparji, plenilci poštnih kočij in vlakov.

Leta 1851 je tik za kalifornijsko zlato mrzlico prišla novica, da so v Avstraliji odkrili velika nahajališča zlata. »Izkop je bil res fantastičen« se je glasilo poročilo. Avstralija je čez noč postala država, ki je pridobivala največ zlata na svetu. Nekateri kalifornijski priseljenci so kmalu pospravili svoje torbe in se preselili v deželo tam doli. Avstralsko prebivalstvo je vrtoglavo naraslo: leta 1850 jih je bilo 400.000, leta 1860 pa že več kot 1,100.000. Kmetovanje in drugo delo se je pravzaprav ustavilo, saj so mnogi pohiteli iskat svojo srečo v zlatu.

Proti koncu 19. stoletja se je noro množično preseljevanje zlatokopov usmerilo proti Yukonu in Aljaski, saj so tudi tam našli zlato. Tisoči so se preselili na daljni sever, na klondiško področje in Aljasko. Premagovali so hud mraz, da bi si lahko zakoličili prisvojeno, z zlatom bogato zemljo.

Potopljen zaklad

V 20. stoletju se je razvilo globokomorsko potapljanje in iskalci zlata so usmerili svojo pozornost na dno morja. Tam so med razbitinami ladij iskali potopljene zaklade – zlat nakit in druge, že pred stoletji izdelane umetnine.

Dvajsetega septembra leta 1638 se je v Tihem oceanu blizu saipanske obale potopila španska galeja Concepción, ki je v hudem neurju nasedla na skale. Prevažala je zlato in druge zaklade, danes vredne na desetine milijonov dolarjev. Večina od 400 tedanjih potnikov je umrla. Potapljači so iz ladijskih razbitin potegnili 32 zlatih verig, dolgih po en meter in pol ter težkih nekaj kilogramov. Vsega skupaj so nabrali 1300 kosov zlatega nakita, od verig, križev, gumbov, brošk, prstanov in zaponk.

Odkrili pa so tudi druge razbitine. Leta 1980 so ob floridski obali v Združenih državah odkrili razbitine španske galeje Santa Margarita iz 17. stoletja. Do konca naslednjega leta so potegnili iz vode več kot 44 kilogramov zlatih palic ter še druge umetnine iz zlata.

Vojno zlato

Po kapitulaciji nemške vlade leta 1945 so zavezniške sile prišle do vznemirljivega odkritja v rudnikih soli v turinški Kaiserodi v Nemčiji. Po The Atlanta Journalu »je bilo v rudnikih za osupljivih 2,1 milijarde ameriških dolarjev zlatih palic, umetniških del, denarja in vrednostnih papirjev«. Našli so tudi torbe, polne zlatih in srebrnih zobnih vstavkov. Nekateri od teh so že bili pretopljeni, pobrani pa so bili žrtvam holokavsta. Nacistični vojaški voditelji so si s temi velikimi skritimi zalogami zlata pomagali pri plačevanju stroškov razvlečene vojne. Journal poroča o tem, da so kakim desetim državam, ki jih je nekoč zasedel Hitler, vrnili zlato, vredno približno 2,5 milijarde ameriških dolarjev. Ljudje pa so prepričani, da vsega skritega nacističnega zlata še niso našli, zato se iskanje nadaljuje.

Zlato ima brez dvoma svojo vrednost, toda Biblija pravi, da ta kovina, podobno kakor drugo gmotno bogastvo, ne more dati življenja tistim, ki si jo prizadevajo najti. (Psalm 49:6–8; Zefanija 1:18) Biblijski pregovor pravi: »Koliko bolje je, pridobiti si modrost nego zlato!« (Pregovori 16:16) Prava modrost prihaja od Stvarnika, Boga Jehova. Najdemo jo v njegovi Besedi, Bibliji. Iskalec take modrosti se lahko s preučevanjem Božje Besede nauči Božjih zakonov, načel in nasvetov ter jih nato v življenju udejanja. Tako pridobljena modrost je mnogo bolj zaželjena kakor vse zlato, kar ga je človek doslej odkril. Takšna modrost lahko pomeni boljše življenje že zdaj in večno življenje v prihodnosti. (Pregovori 3:13–18)

[Okvir na strani 27]

Nekaj dejstev o zlatu

• Zlato je najbolj kovno in voljno od vseh kovin. Stanjšati ga je mogoče na 0,1 mikrometra debeline. Z 28 grami zlata lahko tako prekrijemo kakih 17 kvadratnih metrov površine, ali pa ga razvlečemo 70 kilometrov v dolžino.

• Čisto zlato je zelo mehko, zato mu za večjo trdnost običajno primešajo druge kovine, da potem lahko iz njega izdelujejo nakit in druge izdelke. Čistina zlata je izražena s 24-imi karati. Tako je v 12-karatnem zlatu 50 odstotkov zlata, 18-karatno ima 75 odstotkov zlata, 24-karatno zlato pa je čisto.

• Vodilni državi v proizvodnji zlata sta Južnoafriška republika in Združene države.

[Vir slike na strani 25]

Aleksander Veliki: The Walters Art Gallery, Baltimore

[Slike na strani 26]

Slika prikazuje, kako je Krištof Kolumb leta 1492 priplul na Bahame, da bi poiskal zlati zaklad

[Vir slike 26]

Courtesy of the Museo Naval, Madrid (Spain), and with the kind permission of Don Manuel González López