Ali so glede bogastva kralja Salomona pretiravali

»Teža zlata pa, ki se je prinašalo Salomonu na leto, je bila šeststo šestdeset in šest talentov.« (1. kraljev 10:14)

KRALJ Salomon je po tem biblijskem stavku dobil več kot 25 ton zlata v enem samem letu! Danes bi to bilo vredno 240,000.000 ameriških dolarjev. To je skoraj dvakrat toliko zlata, kolikor so ga leta 1800 izkopali po vsem svetu. Ali je to mogoče? Kaj odkrivajo arheološki dokazi? Ti kažejo, da biblijskemu poročilu o Salomonovem bogastvu vsekakor lahko verjamemo. V Biblical Archaeology Review piše:

◻ Egiptovski kralj Tutmozis III. (drugo tisočletje pr. n. š.) je za tempelj Amon-Reja v Karnaku daroval okrog 13,5 ton zlatih predmetov, kar je bil komaj del darila.

◻ Egiptovske inskripcije poročajo, da je kralj Osorkon I. (začetek prvega tisočletja pr. n. š.) bogovom poklonil darove iz zlata in srebra, vsega skupaj približno 383 ton.

Zvezek Classical Greece iz serije Great Ages of Man nadalje pripoveduje:

◻ V pangaeumskih rudnikih v Trakiji so za kralja Filipa II. (359–336 pr. n. š.) letno pridobili preko 37 ton zlata.

◻ Ko je Filipov sin Aleksander Veliki (336– 323 pr. n. š.) zavzel Suzo, prestolnico perzijskega imperija, so našli zlate dragotine, ki so tehtale precej več kot 1000 ton. (The New Encyclopædia Britannica)

Biblijski opis bogastva kralja Salomona torej ni za lase privlečen. Poleg tega se spomnite, da je Salomon takrat »nadkriljeval vse kralje zemlje v bogastvu in v modrosti«. (1. kraljev 10:23)

Kako je Salomon ravnal z bogastvom? Prestol je imel prevlečen s »čistim zlatom«, posode za pitje so bile »iz zlata«, pa tudi dvesto ščitov in tristo ščitkov je imel »iz kovanega zlata«. (1. kraljev 10:16–21, EI) Predvsem pa se je Salomonovo zlato rabilo v povezavi z Jehovovim templjem v Jeruzalemu. Tempeljski svečniki in posvečene priprave, denimo vilice, sklede, vrči ter umivalniki, so bili narejeni iz zlata in srebra. Z zlatom so bili prevlečeni tudi štiriinpol metra visoki kerubi v Najsvetejšem, kadilni oltar in celo vsa hišna notranjost. (1. kraljev 6:20–22; 7:48–50, NW; 1. letopisov 28:17, NW)

Kaj pa pozlačen tempelj? Zanimivo je, da v staroveškem svetu taka uporaba zlata sploh ni bila nenavadna. V Biblical Archaeology Review je omenjen Amenofis III. iz Egipta, ki je »častil velikega boga Amuna, čigar tempelj v Tebah je bil ,ves prevlečen z zlatom, tla so okrasili s srebrom, njegove portale [pa] z elektrumom‘ « (mešanica zlata in srebra). Tudi Esarhadon Asirski (sedmo stoletje pr. n. š.) je prevlekel vrata z zlatom ter z njim obložil stene ašurskega svetišča. Nabonid Babilonski (šesto stoletje pr. n. š.) pa je glede templja božanstva Sin v Haranu zapisal: »Njegove stene sem pokril z zlatom in srebrom ter naredil, da sijejo kakor sonce.«

Zgodovinska poročila torej kažejo, da biblijska pripoved o bogastvu kralja Salomona ne pretirava.