Otoček se je spremenil v živahno letališče

Od dopisnika Prebudite se! iz Hongkonga

»JOJ, s streh bomo posneli televizijske antene!« je vzkliknila prestrašena potnica, ko je pogledala skozi okno letala, ki je pravkar pristajalo na hongkonškem mednarodnem letališču Kai Tak. In ko je neka ženska na strehi svoje hiše blizu Kowloona obešala perilo, jo je hrumeče letalo spet preletelo tako nizko, da so jo zaboleli bobniči.

»Težko je zaradi gora,« pravi pilot John, ki je na tem nevarnem terenu že velikokrat pristal. »Če priletimo s severne strani, se moramo tik pred pristajalno stezo ostro obrniti. Zaradi gora se tudi ustvarjajo nevarni zračni vrtinci, ki jim pravimo turbulence.«

Nervozni potniki in piloti, še posebej pa prebivalci mesta Kowloon, so že komaj čakali dan, ko naj bi s Kai Taka odletelo zadnje letalo. Tudi ta dan je napočil, in sicer julija 1998, ko so v Hongkongu odprli novo letališče.

Letališče na otoku

Letališče Kai Tak je vse svoje zmogljivosti izkoristilo že v osemdesetih letih tega stoletja. Ker pa ga ni mogoče razširiti, so poiskali prostor za novega. Vendar Hongkong ne premore dovolj velikega ravnega prostora za letališče. Poleg tega ljudje ne marajo hrupa tako rekoč na svojem dvorišču. Kako so to rešili? Na drugi, severni strani velikega, povečini nepozidanega Lantauja leži otoček Chek Lap Kok. In tam so inženirji začeli uresničevati svoje sanje.

Za gradnjo letališča so morali zravnati ta otoček pa še manjšega sosednjega in izsušiti približno devet kvadratnih kilometrov in pol morja. Za povezavo letališča z mestom Hongkong so zgradili 34-kilometrsko železniško progo ter hitro cesto, ki tečeta po otokih in ozkih zalivih, skozi Kowloon, in prečkata pristanišče Victoria. Seveda so zato morali zgraditi mostove, predore in viadukte. Tako je to eden največjih gradbenih projektov, kar so se jih kdaj lotili.

Skok čez otoke po edinstvenih mostovih

Tisoče ljudi prihaja na hongkonška Nova ozemlja, da bi si ogledali nekaj, kar že postaja svetovna znamenitost, namreč lantaujski sklop mostov, ki povezuje otok s celino. Lantau povezuje z otokom Ma Wan most s poševnimi vrvmi, čez Ma Wan je speljan viadukt, z Ma Wana na tretji otok Tsing Yi pa vodi viseči most z glavnim razponom 1377 metrov. Mostovi so dvoetažni in med najdaljšimi take vrste na svetu; po zgornjem traku teče cestni promet, po spodnjem pa železnica in še ena dvopasovnica za motorna vozila.

Vrvi, ki nosita viseči most, sta oddaleč videti precej krhki. Zato se kdo tudi vpraša, ali so ju inženirji prav dimenzionirali ali pa bo most končal v vodi. Ko pridete bliže, se seveda izkaže, da sploh nista tanki. Debeli sta 1,1 metra, v njiju pa je 160.000 kilometrov žice, kar je dovolj, da bi lahko z njo štirikrat ovili zemljo. Vrvi morata biti tako debeli, saj nosita 95 petstotonskih montažnih plošč, ki tvorijo most. Najprej so dokončali delo z vrvema, potem pa so z ladjo pripeljali montažne dele in jih dvignili oziroma obesili nad vodo.

Bližnje prebivalce pa sta očarala stebra, ki podpirata nosilni vrvi. Stebra sta rasla v nebo brez gradbenih odrov, ki sicer spremljajo take gradnje. Graditelji so ju postavljali na način, ki se mu pravi betoniranje s premičnim opažem. Kalupa oziroma opaža, v katerega se vliva beton, ni treba podirati in ponovno postavljati na vsaki stopnji, saj tega samo pomikajo navzgor. S tem novim načinom so gradbeniki en tak 190-metrski steber zgotovili v samo treh mesecih.

Hongkong leži v pasu tajfunov. Kako bodo močni vetrovi vplivali na vožnjo? Leta 1940 se je most Tacoma Narrows v Washingtonu (ZDA) porušil zaradi vetra, ki je pihal s hitrostjo 68 kilometrov na uro in ga zvijal, kakor da je iz trstike. Od takrat so z gradnjo mostov že zelo napredovali. Najprej so izdelali makete teh novih mostov in jih preskušali, da bi mostovi zdržali sunke vetra s hitrostjo tudi do 300 kilometrov na uro.

Z letališča do mesta v 23 minutah!

Z novega letališča se na otok Hongkong prispe hitreje kakor s prejšnjega, ki je na Kai Taku, čeprav je več kot štirikrat dlje. Zakaj? Vlaki drvijo s 135 kilometri na uro proti hongkonškemu poslovnemu središču, z ustreznim imenom Centralno okrožje. Najprej se z vlaka lepo vidi lantaujske neporasle gore. Ko ta že prek otokov prispe na celino, švigne mimo Kwai Chunga, kjer je največje pristanišče ladij za prevoz zabojnikov na svetu. Približno pet kilometrov naprej je Mong Kok s 170.000 prebivalci. Nato pelje skozi turistično središče Tsim Sha Tsui, pa skozi predor pod pristaniščem in že je na končni postaji v Centralnem okrožju; od letališča do sem vozi samo 23 minut!

Letališče za prihodnost

Chek Lap Kok je bil še decembra 1992 le 302 hektara velik skalnat otok. Junija 1995 pa je že bil 1248 hektarov velika ploščad, in okraj Hongkonga se je povečal za skoraj 1 odstotek. Pri poravnavanju otoka so porabili 44.000 ton močnega razstreliva, pesek pa so z morskega dna na otok nalagali s celo kolono bagrov. Na vrhuncu gradbenega obdobja so dnevno pridobili dobra dva hektara. V 31 mesecih so v povprečju vsako sekundo prestavili po deset ton materiala. In takoj ko so eni končali pridobivanje zemljišča, so drugi že začeli graditi letališče.

Steve, ki je vseskozi sodeloval pri projektu, je opozoril na nekaj reči: »Današnji jumbo jeti lahko slabo zgrajeno stezo poškodujejo. Zato smo pred asfaltiranjem pesek utrdili s težkimi valjarji. Sodijo, da so valjarji pri utrjevanju prve steze in spremljajočih površin prevozili 192.000 kilometrov, kar je toliko, kot če bi petkrat obvozili zemljo.

Naše podjetje je sklenilo pogodbo za izgradnjo terminala. Izdelali in postavili smo jeklene strešne nosilne konstrukcije. Vsaka tehta skoraj 150 ton. Z orjaškim žerjavom smo jih dvignili na vlačilce in jih s hitrostjo 2 kilometra na uro prepeljali do terminala.«

Terminal ni kot kakšna betonska škatla. Ne, gledali so, da je dovolj svetlobe in zraka, da bo prijetno tamkajšnjim delavcem in tudi potnikom. Poleg tega je letališče grajeno tako, da se hiteči potniki kar najmanj zadržujejo. Potniki lahko sedejo v letalo že 30 minut za tem, ko so potrdili vozovnico. Za še hitrejši pretok poskrbijo samodejni vlaki, ki vozijo potnike z enega konca terminala na drugi. Utrujenim potnikom pa življenje polepša tudi 2,8 kilometra tekočih poti.

Steve še pove: »Tukaj je čisto drugače kot na Kai Taku, ki je leta 1995 imel prek 27 milijonov potnikov! Novo letališče lahko na leto poskrbi za 35 milijonov potnikov in tri milijone ton tovora. Ko pa bo dokončano, bodo na njem lahko poskrbeli za 87 milijonov potnikov in devet milijonov tovora!«

Hongkong vlaga v ta projekt zelo veliko sredstev – kakih 20 milijard dolarjev oziroma 3300 dolarjev na vsakega od 6,3 milijona tamkajšnjih prebivalcev. Upajo, da bo letališče Chek Lap Kok pomagalo Hongkongu, da bo ostal tako uspešen, kot je sedaj. Če bo tako ali ne, bo pokazal čas, eno pa je gotovo: pristanek v Hongkongu bo še vedno nepozabno doživetje.

[Zemljevid na strani 12]

(Lega besedila — glej publikacijo)

Letališče Chek Lap Kok

Most Tsing Ma

Lantaujski sklop

Most Kap Shui Mun

Otok Lantau

Otok Hongkong

Letališče na Kai Taku

Hitra cesta na zahodu Kowloona

Hitra cesta na severu Lantauja

Letališka železnica

Hitra cesta

Kowloon

[Slika na strani 13]

Gradnja mostu Tsing Ma

[Vir slike na strani 11]

New Airport Projects Co-ordination Office