Samomor – kuga med mladimi
KOT da vojna, umori in grozodejstva niso dovolj pogubni za mlade, se ti uničujejo še sami, s samomori. Mladi si z zlorabo drog in alkohola uničujejo razum in telo. Mnogo jih zaradi tega tudi umre. In vse pogostejši je napis: Umrl zaradi namernega ali nenamernega prekomernega odmerka droge.
V reviji Morbidity and Mortality Weekly Report, 28. april 1995, je pisalo, da »je v Združenih državah med glavnimi vzroki smrti mladostnikov, starih od 15 do 19 let, samomor na tretjem mestu«. Dr. J. J. Mann v The Decade of the Brain piše: »Vsako leto naredi samomor več kot 30.000 Američanov [leta 1995 jih je tako umrlo 31.284]. Žalostno je, da so žrtve pogosto mladi [. . .]. Desetkrat več ljudi pa samomor poskuša narediti, a preživijo. [. . .] Ugotoviti, kateri bolniki so v nevarnosti, da naredijo samomor, je velik klinični izziv, saj klinični zdravniki težko razločijo, kateri bolniki s hujšo depresijo bodo skušali narediti samomor in kateri ne.«
Simon Sobo, vodja psihiatrije v Newmilfordski bolnišnici v Connecticutu (ZDA), je opazil: »Te pomladi [1995] je skušalo narediti samomor več ljudi kakor v 13 letih, odkar sem tukaj.« V Združenih državah vsako leto skuša narediti samomor na tisoče mladih. Vsak tak poskus je klic na pomoč in klic po pozornosti. Kdo bo tam, da bi jih podprl, še preden bo prepozno?
Svetovni problem
Tudi marsikje drugod po svetu stanje ni dosti drugačno. V reviji India Today je pisalo, da je v Indiji leta 1990 naredilo samomor okrog 30.000 mladih. Število samomorov med mladimi se je povečalo na Finskem, v Franciji, Izraelu, Kanadi, na Nizozemskem, v Novi Zelandiji, Španiji, Švici in na Tajskem. Poročilo Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) za leto 1996 pravi, da je največ samomorov med mladimi na Finskem, v Latviji, Litvi, Novi Zelandiji, Rusiji in Sloveniji.
Tudi v Avstraliji je stopnja samomorov med mladimi med najvišjimi na svetu. Leta 1995 je bil tam samomor vzrok za 25 odstotkov vseh smrti med mladeniči in za 17 odstotkov med mladenkami, je poročal časopis The Canberra Times. Stopnja »uspešnih« poskusov samomorov je med avstralskimi fanti približno petkrat večja kakor med dekleti. V večini držav je razmerje podobno.
Ali to pomeni, da so fantje bolj nagnjeni k poskusom samomora kakor dekleta? Ni nujno. Po razpoložljivih podatkih o poskusih samomora ni velike številčne razlike med spoloma. Vendar »po zadnjih podatkih SZO-ja [Svetovne zdravstvene organizacije] v industrializiranih državah naredi samomor približno štirikrat toliko mladeničev kakor mladenk«. (The Progress of Nations, izdal Unicef)
Toda tudi te strašne statistike še ne pokažejo vse razsežnosti problema. Podatke o samomorih med mladimi, napisane v kliničnih in analitičnih izrazih, je presenetljivo lahko brati. Pogosto pa se iz teh hladnih statistik ne da dojeti oziroma videti vsega tistega, kar stoji za njimi – razbitih družin ter srčne bolečine, bede, bolečine in obupa tistih, ki so ostali živi in se sprašujejo, zakaj.
Ali se take tragedije, kot so samomori med mladimi, da preprečiti? V zvezi s tem je znanih nekaj ključnih dejavnikov, ki lahko to žalostno stanje pomagajo preprečiti.
[Okvir na strani 5]
Vzroki za samomor
Glede vzrokov za samomor obstaja več teorij. »Samomor je posledica posameznikovega odziva na navidez neobvladljiv problem, na primer družbeno osamitev, smrt ljubljene osebe (zlasti zakonca), razbit dom v otroštvu, hudo bolezen, staranje, nezaposlenost, denarne probleme in zlorabo drog.« (The American Medical Association Encyclopedia of Medicine) Po razvrstitvi sociologa Emila Durkheima obstajajo štirje glavni tipi samomorov:
1. Egoistični samomor: »Menijo, da je vzrok [za to vrsto samomora] nepovezanost z družbo. Žrtve egoističnega samomora so večinoma prepuščene same sebi, niso ne povezane s skupnostjo ne odvisne od nje.« Nagibajo se k osami.
2. Altruistični samomor: »Posameznik je preveč povezan z neko skupino in meni, da nobena žrtev ni prevelika.« Za to vrsto samomora navajajo primer japonskih pilotov, kamikaz, v drugi svetovni vojni in verskih skrajnežev, ki so se pripravljeni razstreliti, da bi tako pobili svoje domnevne sovražnike. Sem prištevajo tudi ljudi, ki se žrtvujejo zato, da bi na nekaj opozorili.
3. Anomični samomor: »Žrtev anomičnega samomora ni sposobna razumsko premagati krize in se odloči problem rešiti s samomorom. [To] se zgodi, ko se posameznikov običajni odnos z družbo nenadoma in šokantno spremeni.«
4. Fatalistični samomor: »Menijo, da je vzrok [za to vrsto samomora] pretirano veliko družbenih pravil, ki zelo omejujejo posameznikovo svobodo.« Takšne žrtve »pred sabo ne vidijo nobene prihodnosti«. (Alan L. Berman in David A. Jobes, Adolescent Suicide: Assessment and Intervention)
[Slika na strani 5]
Nekatere slabe navade, ki lahko mladega pripeljejo do samomora