Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g98 22. 8. str. 20–22
  • Kako lahko nekaj zaslužim?

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Kako lahko nekaj zaslužim?
  • Prebudite se! 1998
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Začeti
  • Ko zaprosiš za službo
  • Delo na svoje
  • Ohrani uravnovešenost!
  • Kako lahko zaslužim nekaj denarja?
    Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih, 2. zvezek
  • Zakaj si ne bi smel prislužiti denarja?
    Prebudite se! 1997
  • Kako lahko dobim (in obdržim!) delo
    Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih
  • Pet korakov do zaposlitve
    Prebudite se! 2005
Preberite več
Prebudite se! 1998
g98 22. 8. str. 20–22

Mladi vprašujejo:

Kako lahko nekaj zaslužim?

»Želim si takšno službo, da bi veliko zaslužila.« (Tanya)

PODOBNO si želijo tudi mnogi drugi mladi. »Rad bi denar, da bi si lahko kupil avto in oblačila,« pravi mladi Sergio. »Nočem biti v vsem odvisen od staršev.« Mlada Laurie-Ann dela zaradi podobnih razlogov. »Sem dekle, rada kupujem,« pravi.

Torej ni čudno, da kar »trije od štirih srednješolcev [v ZDA] sedaj po šoli in ob koncu tedna delajo«, kot poroča revija U.S.News & World Report. To vsaj nekoliko kaže na neuravnovešeno »ljubezen do denarja«, ki prežema današnji pridobitniški svet. (1. Timoteju 6:10, NW) Vendar pa vsi mladi, ki bi radi nekaj zaslužili, niso podlegli pridobitništvu.

»Denar je za zaščito,« pravi Biblija. (Propovednik 7:12, NW) In kot mlad kristjan oziroma kristjanka imaš verjetno utemeljene razloge, da si želiš zaslužiti nekaj denarja.a Mladi Avian na primer pojasni, zakaj dva dni v tednu dela: »Zato, da se lahko vzdržujem, ker sem redni pionir [polnočasni evangelist].«

Morda zaradi podobnih razlogov želiš dobiti službo s polovičnim delovnim časom tudi ti. Mogoče bi rad obiskal krščansko zborovanje ali pa si kupil nekaj več oblačil, primernih za krščanske shode. Naj gre za kar koli od tega: za te reči je potreben denar. Res je, da je Jezus obljubil, da bo Bog skrbel za tiste, ki ,najprej iščejo Božjega kraljestva‘. (Matevž 6:33) Vendar pa to ne pomeni, da ti ni treba ničesar storiti. (Primerjaj Dejanja 18:1–3.) Kaj praktičnega torej lahko narediš, če bi rad nekaj zaslužil?

Začeti

Vzemimo, da se starši strinjajo s tem, da začneš nekaj delati. Morda bo tvoja prva naloga to, da stopiš do sosedov, učiteljev in sorodnikov ter jim poveš, da iščeš delo. Če ti je nerodno vprašati direktno, bi jih morda lahko enostavno vprašal, kaj so oni delali, ko so bili najstniki. Morda ti bodo povedali kaj uporabnega. Več ko jih ve, da iščeš delo, več koristnih informacij in napotil boš verjetno dobil.

Poglej v časopisne male oglase in na oglasne deske v trgovinah, tvoji šoli in po drugih javnih mestih. »Tako sem jaz dobil službo,« pravi mladi Dave. »Pogledal sem v časopis, jim po telefaksu poslal prošnjo z življenjepisom ter jih poklical.« Toda ali si opazil, da veliko služb sploh ni v oglasih? V reviji Seventeen piše, da po mnenju nekaterih »kar tri od desetih služb ne obstajajo, dokler ne pride prava oseba«. Morda pa bi lahko kakega delodajalca le prepričal, da najde zate kakšno delo!

Toda kako? Morda razmišljaš: ,Nimam nobenih izkušenj.‘ No, pomisli še enkrat. Ali si kdaj skrbel za mlajšega brata ali sestro, ko staršev ni bilo doma, ali pa čuval otroka koga drugega? To kaže, da si odgovoren. Ali si kdaj pomagal očetu popraviti avto? To morda pomeni, da si nadarjen za mehaniko. Ali znaš tipkati ali delati z računalnikom? Si morda dobil dobro oceno za kakšen inovacijski projekt? Vse to so stvari, ki bi lahko prepričale morebitnega delodajalca.

Ne spreglej svojih konjičkov in zanimanj. Če na primer igraš na kakšno glasbilo, se pozanimaj, ali imajo morda prosto delovno mesto v trgovini z glasbili. Prav gotovo te reči, ki so v tej trgovini, zanimajo in tako boš lahko dobro odgovarjal na vprašanja strank.

Ko zaprosiš za službo

Vzemimo, da si se dogovoril za razgovor o službi. Pazi na to, kaj boš oblekel in kako boš urejen, saj govori tudi tvoj videz. Lahko sporoča, da si »odgovoren, urejen, organiziran« – ali pa ravno nasprotno. Biblija iz praktičnega razloga kristjanke spodbuja, naj bodo »v urejeni obleki. Zaljšajo naj se s spoštljivostjo in skromnostjo.« (1. Timoteju 2:9, EI) To pa velja tudi za moške. Ko greš na razgovor za službo, nikoli ne bodi oblečen po kakšni modni muhi ali nemarno, pa ne glede na to, za kakšno službo gre.

Tudi z vedenjem poveš marsikaj o sebi. Ravnaj se po zlatem pravilu: z drugimi ravnaj tako, kakor bi rad, da bi oni s tabo. (Matevž 7:12) Na razgovor pridi pravočasno. Bodi navdušen in pozoren. Lepo se vedi. Ne da bi se bahal ali pretiraval, pojasni, zakaj meniš, da si usposobljen za neko delo. Bodi določen.

Nekateri strokovnjaki priporočajo, da prineseš (ali prej pošlješ) urejeno, dobro sestavljeno prošnjo z življenjepisom. V njej navedi svoje ime, naslov, telefonsko številko, zaposlitvene cilje, izobrazbo (tudi vse posebne tečaje, ki si jih morda opravil), delovne izkušnje (tako plačano kot prostovoljno delo), posebne veščine, osebna zanimanja in konjičke (to bo morda še jasneje pokazalo tvoje zmožnosti) ter obvestilo, da lahko, če želijo, pokažeš priporočila. Na posebnem listu lahko tudi pripraviš seznam imen, naslovov in telefonskih številk ljudi, ki te lahko priporočijo za službo. Še prej pa te ljudi vprašaj, ali jih lahko navedeš. Mednje bi lahko sodili nekdanji delodajalci, učitelji, šolski svetovalci, starejši prijatelj – kdor koli, ki bi lahko potrdil tvoje veščine, sposobnosti in osebnostne lastnosti.

Delo na svoje

In kaj če kljub temu, da narediš vse, kar lahko, službe ne dobiš? To je v mnogih deželah nekaj običajnega. A ne obupaj. Morda bi lahko začel kaj na svoje. Prednosti? Tako bi si morda lahko sam določil delovni čas in delal toliko, kolikor sam hočeš. Seveda pa samozaposlitev od tebe zahteva, da si motiviran, discipliniran in voljan prevzeti pobudo.

S kakšnim poslom pa bi lahko začel? Pomisli na svojo sosesko. Ali potrebuje kakšno blago ali storitev, ki je tu še nihče ne ponuja? Vzemimo, da imaš rad živali. Morda bi lahko za plačilo kopal ali strigel hišne ljubljenčke svojih sosedov. Morda pa igraš na kakšno glasbilo. Ali bi lahko tega učil tudi druge? Mogoče bi lahko delal kaj takega, kar drugi pogosto zaničujejo, na primer umival okna ali čistil. Kristjan se ne sramuje delati z lastnimi rokami. (Efežanom 4:28) Lahko bi se tudi naučil kaj novega. V knjižnici si izposodi kakšen priročnik ali pa prosi prijatelja, naj te nauči. Mladi Joshua je na primer opravil tečaj lepopisja. Nato je začel z majhnim poslom: oblikoval je vabila za poroke in zabave. (Glej okvir »Možna dela«.)

Opozorilo: ne hiti v noben posel, dokler ne preučiš vseh s tem povezanih stroškov in dejavnikov. (Lukež 14:28–30) Najprej se pogovori s starši. Pogovori se tudi s tistimi, ki so v podobnem poslu. Ali boš moral plačevati davke? Ali boš moral dobiti kakšno licenco ali dovoljenje? O vsem se natančno pozanimaj pri krajevnih oblasteh. (Rimljanom 13:1–7)

Ohrani uravnovešenost!

Seveda obstaja nevarnost, da si naložiš več, kakor zmoreš. Laurie-Ann o nekaterih zaposlenih mladih pravi: »Veliko domačih nalog ne uspejo narediti in so preutrujeni, da bi bili pri učnih urah pozorni.« Res je, da v nekaterih delih sveta mladi nimajo druge izbire, kakor da dolge ure delajo in tako pomagajo družini preživeti. Toda če sam nisi v takšnem položaju, zakaj bi potem glede tega pretiraval? Večina strokovnjakov pravi, da je preveč, če poleg šole tedensko delaš več kot 20 ur, in da ima lahko to nasproten učinek od željenega. Nekateri predlagajo, naj tedensko ne bi delali več kot osem do deset ur.

Če boš delu ob šoli namenjal preveč časa, moči in pozornosti, ti lahko začne pešati zdravje, uspeh in še zlasti duhovnost. Da, »slepilo bogastva in želje po drugih rečeh« ne ,zadušijo‘ le odraslih. (Marko 4:19) Zato ohrani uravnovešenost. Salomon je svaril pred pretiravanjem z delom, saj je rekel: »Boljša je peščica s pokojem nego dve pesti, polni truda in lovljenja vetra.« (Propovednik 4:⁠6)

Služiti denar je lahko nujno. In če to delaš iz dobrih in pobožnih razlogov, tako kot prej omenjeni mladenič Avian, si lahko prepričan, da bo Jehova blagoslovil tvoj trud. Toda pazi, da ne boš nikdar toliko vpet v delo, da bi pozabil na »pomembnejše«, duhovne stvari. (Filipljanom 1:10, NW) Denar je sicer lahko »zaščita«, vendar pa te bo resnično zadovoljil le tvoj odnos z Bogom. (Propovednik 7:12, NW; Psalm 91:⁠14)

[Podčrtna opomba]

a Članki »Mladi vprašujejo« v Prebudite se!, 8. marec 1991, 8. december 1990 (v angleščini) in 22. september 1997, tehtajo dobre in slabe strani dela ob šoli.

[Okvir na strani 22]

Možna dela

• Umivanje oken

• Prodajanje ali raznašanje časopisov

• Kidanje snega

• Vrtnarjenje ali urejanje zelenic

• Čuvanje otrok

• Hranjenje, sprehajanje ali kopanje hišnih ljubljenčkov

• Čiščenje čevljev

• Popravljanje ali likanje oblačil

• Gojenje in prodajanje pridelkov

• Gojenje piščancev ali prodajanje jajc

• Tipkanje ali urejevanje besedil

• Opravljanje nakupov in drugih opravkov

• Dostavljanje

• Poučevanje glasbe ali česa drugega

[Slika na strani 21]

Če delaš preveč, ti lahko pade šolski uspeh

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli