Svetovno privlačna latinskoameriška glasba
Od dopisnika Prebudite se! iz Mehike
PO SVETU govori špansko več kot 400 milijonov ljudi. Španščina je takoj za mandarinsko kitajščino in hindijščino materni jezik največjemu številu ljudi. Zato ni presenetljivo, da je latinskoameriška glasba med ljudmi zelo znana. Ritmom mambe, čačačaja, merengua ali salse radi prisluhnejo oziroma po njih plešejo po vsem svetu.
Zakaj je ta glasba tako priljubljena? Delno zaradi svoje živahnosti in veselosti. Mnogi prebivalci Latinske Amerike namreč uživajo v hitrih, tropskih ritmih. Nekatere od teh ritmov so tja pred več stoletji prinesli zahodnoafriški sužnji. Seveda pa je treba priznati, da nekateri Nelatinoameričani le stežka razumejo določene hitrejše melodije s ponavljajočimi se udarci na boben in jih zato tudi stežka cenijo.
Latinskoameriška glasba pa je lahko tudi počasna, romantična in celo melanholična. Bolero, denimo, imajo v mnogih državah že od nekdaj zelo radi. To glasbo je navadno igral trio, zanjo pa sta značilni romantičnost in poetičnost. Potem ko je bil bolero v štiridesetih in petdesetih letih tega stoletja zelo priljubljen, se sedaj vrača v vokalno glasbo mladih umetnikov. Povsod po svetu pa je tudi zlahka prepoznati privlačno oblečene mehiške mariačije, z velikimi sombreri in edinstveno glasbo.
Merengue, salsa in tex-mex
V mnogih državah sta se ljudem zelo priljubila merengue in salsa. Ritmi teh glasbenih zvrsti niso novi. Merengue izvira iz Dominikanske republike in Haitija. Opisali so ga kot ,neverjetno hitrega, ponavljajočega, nalezljivega in navdušujočega‘. Španska beseda merengue pomeni kar mering. To je penasto pecivo, ki ga pripravljajo z živahnim stepanjem sladkorja in beljakov. Ob živahnih gibih nekaterih plesalcev merengua lahko opazovalec brez težav vidi, da je to ime nadvse ustrezno.
Glasbena zvrst salsa pa obsega različne ritme, ki so večinoma kubanskega in portoriškega izvora. Španska beseda salsa pomeni »omaka«. Nekateri menijo, da je salsa nastala z zlitjem več glasbenih zvrsti, in sicer v New Yorku, kjer so se med sabo mešali različni izvajalci z vseh koncev Karibov. Od tod pa se je razširila po vsem svetu.
Ko so leta 1995 umorili Seleno, špansko pevko v Združenih državah, so postale njene pesmi še popularnejše kakor tedaj, ko je še živela. Poznali so jo kot kraljico tex-mex glasbe, ki jo opisujejo kot splet ameriške country glasbe in nortenjo (severnomehiških) ritmov. Pesmi te zvrsti pojejo v angleščini, španščini ali pa v ameriškošpanskem jeziku. Ta glasba se je zelo priljubila Latinoameričanom v Združenih državah in Latinski Ameriki.
Uravnovešen pogled na glasbo in ples
Tako kot pri mnogih drugih rečeh, ki nas lahko razveseljujejo, je tudi pri glasbi najboljše biti zmeren. (Pregovori 25:16) Kristjani so pri izbiri glasbe izbirčni. Biblija nas opominja: »Glejte torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri, in skrbno rabite čas, ker dnevi so hudi.« (Efežanom 5:15, 16) Znano je namreč, da je vsebina nekaterih pesmi nespoštljiva, nemoralna ali celo satanska. In tudi latinskoameriška glasba za takšne kvarne vplive ni nedovzetna.
Nekatere latinskoameriške pesmi imajo opolzko besedilo. Nekatere so napisane zelo dvoumno, druge pa se ukvarjajo z erotiko oziroma spolnostjo. V številnih pesmih se močno opeva politične zadeve, nasilje in upor. Med mnogimi Latinoameričani je na primer že dolgo priljubljena mehiška glasba, znana kot korido. Zadnje čase pa je vse bolj popularna nova zvrst korida, ki jo poznajo kot narko korido. Te pesmi pripovedujejo nasilne zgodbe o preprodajalcih mamil, ki jih prikazujejo kot junake. Nekatere pesmi mariačijev opevajo ponižujoče motive, ko poveličujejo pijančevanje, moški šovinizem ali nacionalizem. In podobno zaskrbljujoča so nekatera besedila merengua, salse in drugih zvrsti latinskoameriške glasbe.
Nekateri, ki imajo radi latinskoameriško glasbo, ne razumejo besedil. Zato lahko nehote uživajo v pesmih, ki spodbujajo k spolni nemorali, nasilju ali celo okultizmu. Tisti, ki razumejo špansko, pa lahko, če plešejo na privlačno in veselo glasbo z dvomljivim besedilom, postanejo za takšne pesmi neobčutljivi. Toda globoko spoštovanje biblijskih meril bi nas moralo spodbuditi, da bi pazljivo pregledali prav vsako pesem, ki jo poslušamo doma in na družabnih srečanjih. Tako se ne bo zgodilo, da bi poslušali glasbo, ki z besedilom žali Boga, ali da bi po njenem taktu plesali.
Poleg tega bi morali paziti, da drugih ne bi spotikali z načinom plesanja. (1. Korinčanom 10:23, 24) Kristjani pazijo, da se pri plesu ne prepustijo brezskrbni razpuščenosti, ki bi jih oropala dostojanstva. Niti ne želijo plesati tako, da bi druge namerno izzivali. Poročeni pari kažejo pri plesu dobro presojo, tako da plesa ne spremenijo v neprimerno javno razkazovanje zakonskih intimnosti.
H krščanski uravnovešenosti pa spada tudi zmernost pri tem, kako glasno glasbo poslušamo in koliko časa trajajo družabna srečanja. Jehovovi častilci prav gotovo lahko uživajo ob svoji izbiri glasbe, ne da bi se jim bilo treba zaplesti v ,veseljačenja‘, ki trajajo do zgodnjih jutranjih ur in jih spremlja oglušljiva glasba. Biblija nas svari: »Dovolj dolg je bil pretekli čas, da ste stregli hotenju poganov, ko ste živeli v razuzdanosti, v poželenjih, v pijančevanju, v veseljačenju, v popivanju in nepostavnem malikovanju.« (1. Petrov 4:3, SSP)
Današnje razvedrilo sicer res prežema nemorala, vseeno pa nam je na voljo še veliko zdrave glasbe. Glasba je namreč čudovito Božje darilo in Biblija pravi, da ima »vsako početje pod nebom svojo dobo [. . .], čas žalovanja in čas plesanja«. (Propovednik 3:1, 4) Če vam je všeč živahna, nalezljivo vesela glasba, boste zagotovo uživali ob poslušanju mikavnih ritmov latinskoameriške glasbe in v plesanju po njih, seveda v zmernosti in s krščansko uravnovešenostjo. (1. Korinčanom 10:31; Filipljanom 4:8)