Pogled v svet
Ogroženi oceani
Več kot 1600 morskih znanstvenikov in biologov za varovanje okolja iz 65 držav je podprlo »poziv k ukrepanju«, da bi oceane zaščitili pred nadaljnjo škodo, poroča The Journal of Commerce. Morski ekolog Elliot Norse pravi: »Morje je res ogroženo, in to veliko bolj kakor smo mislili do sedaj.« To velja za 18.000 kvadratnih kilometrov velik pas Mehiškega zaliva, znan kot mrtva cona. Že samo ime pove, da v njem ni več rib, rakov, niti večine drugega morskega življenja. Znanstveniki za to krivijo bohotno rast alg, ki se prehranjujejo s hranilno bogatimi snovmi, ki jih prineso vode reke Misisipi. Odmirajoče alge padajo na oceansko dno. Bakterije, ki jih razkrajajo, pa porabljajo kisik z oceanskega dna. Morska znanstvenica dr. Nancy Rabalais pravi: »Nazadnje umre vse, kar ne more pobegniti z morskega dna.«
Darovalci organov
Ali želite, da bi si po vaši smrti drugi lastili vaše organe? S tem vprašanjem se ubada veliko Brazilcev, odkar pri njih od 1. januarja 1998 velja novi zakon. Ta določa, da so vsi Brazilci, stari nad 18 let, samodejno darovalci organov, če prej ne podpišejo zahteve, naj jih izvzamejo. Toda »močno kaže, da si večina Brazilcev želi po smrti ostati nedotaknjena«, poroča The Miami Herald. »Zadnjih šest mesecev so se trije od štirih ljudi, ki so jim izdali vozniško dovoljenje, odrekli darovanju organov.« Zakaj? Nekateri se bojijo, da bodo zdravniki morebiti prisiljeni prezgodaj potrditi bolnikovo možgansko smrt, da bi mu lahko vzeli organe.
Slabo leto za vedeževalce
Nemške vedeževalce je v letu 1997 udarila »slepota«, poroča frankfurtski Nassauische Neue Presse. Od približno 70 napovedi, kolikor so jih analizirali pri Združenju za znanstveno raziskovanje paraznanosti (GWUP), se ni uresničila niti ena. Jasnovidcem so v letu 1997 ostali prikriti zares presenetljivi dogodki. Tako niti eden ni napovedal nenadne smrti princese Diane. Mnogi vedeževalci so postali tako oprezni, da skušajo napovedati le razvoj trendov, denimo gospodarske in politične težave. Te »reči pa lahko tako ali tako predvidi sleherni bralec časopisov«, pravi Edgar Wunder z GWUP-a.
Hudo tvegani spolni odnosi
V letih od 1994 do 1996 so raziskovalci v bolnišnici na Rhode Islandu in bostonski mestni bolnišnici (v Združenih državah) 203 bolnike, okužene s hivom, povprašali glede njihove spolne dejavnosti. Kaj so z raziskavo odkrili? »Štirje od desetih, ki so okuženi s hivom, svojih spolnih partnerjev niso seznanili s tem dejstvom, in skoraj dve tretjini od teh ni vselej uporabilo kondoma,« poroča The New York Times. Raziskovalci pravijo, da je takšno prikrivanje okuženosti s hivom kar običajno. »To ni problem znanja,« pravi dr. Michael Stein z Brownove medicinske univerze v Providenci (Rhode Island). »Ljudje niso nepoučeni in vedo, da je hiv prenosljiv. Tu gre za osebno odgovornost.«
Debelost in bolezen srca
»Morda najuspešnejša strategija za preprečevanje koronarne srčne bolezni pri odraslih je preprečevanje debelosti v otroštvu,« poroča The Journal of the American Medical Association. Zdravstveni strokovnjaki že nekaj časa vedo, da debelost v otroštvu zvišuje tveganje visokega pritiska, sladkorne bolezni, hiperlipidemije (preveč maščob v krvi), koronarne srčne bolezni in drugih kroničnih obolenj. Baje je ena tretjina vseh Severnoameričanov pretežkih oziroma predebelih, in to kljub zdravniškim predlogom, naj uživajo manj maščob ter se redno razgibavajo. »Koliko podatkov še potrebujemo, da bomo kot družba začeli preprečevati debelost otrok, tako da jim bomo vcepili boljše navade prehranjevanja in razgibavanja?« vprašuje Linda Van Horn s čikaške Severozahodne medicinske univerze. »Možne koristi so neizmerljive. Če pa pustimo debelosti svojo pot, so kardiovaskularne posledice predvidljive, pohabljajoče in drage.« Kakor koli že, pa novejša raziskava, ki so jo objavili v The New England Journal of Medicine, pove, da debelost le zmerno ogroža človekovo zdravje. Ugotovili so, da debelost »povečuje verjetnost prezgodnje smrti, toda zopet ne toliko, kot so to mislili mnogi zdravstveni izvedenci«, poroča The New York Times.
Gozdovi izginjajo
Do danes sta izginili že skoraj dve tretjini gozdov, ki so pokrivali zemljo, dokler ni vanje nasilno posegla človeška civilizacija, pravijo pri Svetovnem skladu za naravo (WWF). Kljub temu da se zelo trudijo ljudi opozoriti na ta problem, se je sekanje gozdov v zadnjem desetletju toliko razmahnilo, da utegnejo v mnogih državah kmalu ostati čisto brez naravno rastočih gozdov. Gozdne površine zaradi pridobivanja lesa in obdelovalne zemlje povsem ogolijo, s tem pa zdesetkajo tudi rastlinske in živalske vrste. Poleg tega se mnogi bojijo, da sežiganje dreves, ki sprošča v ozračje ogljikov dioksid, vodi do globalnega segrevanja. Pri WWF se zavzemajo za to, da naj bi se do leta 2000 po svetu zaščitilo vsaj 10 odstotkov vseh vrst gozdov, poroča londonski časopis Guardian.
Predvidevajo svetovno primanjkovanje hrane
Z raziskavo, ki so jo opravili na Univerzi Johnsa Hopkinsa, so ugotovili: »Če se prebivalstvo ne bo počasneje množilo in če na kmetijah ne bodo veliko več pridelali, bo leta 2025 premalo hrane za predvidenih 8 milijard lačnih ust,« poroča Associated Press. »Če se število rojstev ne bo zmanjšalo na približno dva otroka na žensko«, bo treba leta 2025 pridelati dvakrat toliko hrane, »da bi imeli dovolj zdrave in hranilne hrane«, ki bi ljudi ohranila pri zdravju, napovedujejo raziskovalci. Problem otežujejo še pomanjkanje vode, onesnaževanje zemlje, izginjanje rodovitne prsti zaradi erozije in podnebne spremembe. Že sedaj letno zaradi stradanja umre kakih 18 milijonov ljudi, čeprav se pridela dovolj hrane za skoraj 6 milijard ljudi, kolikor jih danes živi na zemlji.
Orinoški aligator izginja
Aligatorji v venezuelski reki Orinoko so ogroženi, je pisalo v caracaški reviji Estampas. Zaradi kože jih lovijo že od 1930. leta. Revija ugotavlja, da je bilo v tistem času »v Venezueli več aligatorjev kakor pa ljudi«. Toda med letoma 1931 in 1934 so izvozili skoraj 1500 ton kož, za kar je moralo umreti vsaj 4,5 milijona aligatorjev. Leta 1950 so, ker je bilo teh živali »zaradi dolgoletnega neprestanega lovljenja« že veliko manj, lahko izvozili še »samo« 30 ton kož. Danes je tam manj kot 3000 orinoških aligatorjev in izvedenci pravijo, da so, poleg 312 drugih venezuelskih živalskih vrst, v nevarnosti, da jih bo človek iztrebil.
Neznanska zvezdna moč
Slika, ki so jo pred kratkim posneli s Hubblom, je še en dokaz za to, da je v naši galaksiji redka vrsta zvezde, ki jo imenujejo »svetleča modra spremenljivka«. Astronomi pravijo, da ima ta zelo svetla zvezda s svojo meglico obliko pištole, zato so jo poimenovali Pistol (Pištola). Sodijo, da je 60-krat masivnejša od našega Sonca in skoraj desetmilijonkrat močnejša. Lahko da ima »od vseh zvezd na nebu največ energije«, piše v reviji Science News. Ker jo obdaja prah, se jo da zaznati le z infrardečimi detektorji. To pa pojasni, zakaj so Pistol, ki je od Zemlje oddaljena 25.000 svetlobnih let, odkrili šele v zgodnjih devetdesetih letih tega stoletja. V naši galaksiji so odkrili samo še šest tovrstnih zvezd.
Vožnja in telefoniranje – tvegano početje
Avtomobilisti, ki med vožnjo telefonirajo, lahko zagrešijo hude napake, ne da bi se tega sploh zavedali. To so dokazali s testom, ki so ga izvedli za Nemški avtomobilski klub. Voznike so prosili, naj testno progo prevozijo trikrat. Prvič niso uporabljali telefona, drugič so uporabljali vgrajeni telefon s funkcijo za prostoročno telefoniranje, tretjič pa so vozili s slušalko v roki. Kako so se vozniki odrezali? V povprečju so vozniki, ko niso telefonirali, pri zaviranju in vožnji po zahtevani progi napravili 0,5 napak. Takrat, ko so govorili po prostoročnem telefonu, so naredili 5,9 napak, s slušalko v roki pa 14,6 napak. Kot poroča Süddeutsche Zeitung je študija pokazala, da je telefoniranje med vožnjo s slušalko v roki »že kar precejšnje izpostavljanje nevarnosti«.