Nadzorovati socialno fobijo
»Najpomembnejše, kar si morajo zapomniti ljudje s fobijami, je to, da se fobične motnje dá dobro zdraviti. Te niso nekaj, kar bi morali pač še naprej prenašati.« (Dr. Chris Sletten)
K SREČI mnogim ljudem, ki imajo socialno fobijo, pomagajo zmanjšati tesnobo in celo spoprijeti se z okoliščinami, ki so se jih mnoga leta bali. Če vas muči socialna fobija, bodite prepričani, da se jo lahko tudi vi naučite uspešno premagovati. Da bi to lahko storili, boste morali biti pozorni: 1) na svoje telesne simptome, 2) na to, kako gledate na položaje, ki se jih bojite, in 3) na to, kako se ob svojih strahovih vedete.
Pomagajo lahko biblijska načela. Božja Beseda sicer res ni zdravstveni vodnik, niti ne omenja izraza »socialna fobija«. Vendar pa vam Biblija lahko pomaga ,hraniti zdravo pamet in premišljenost‘, ko se spoprijemate s svojimi strahovi. (Pregovori 3:21; Izaija 48:17)
Uspešno se spoprijemati s simptomi
Telesni simptomi socialne fobije se od človeka do človeka razlikujejo. Kako se odzove vaše telo, ko pridete v položaj, ki se ga bojite? Ali se vam tresejo roke? Ali vam srce hitro bije? Ali občutite nelagodje v trebuhu? Ali se potite, zardite oziroma vam usta postanejo suha?
Že res, da je neprijetno zavedati se, da se boste morda pred drugimi potili, jecljali ali se tresli. Toda strah pred tem, kaj se utegne zgoditi, vam ne bo pomagal. Jezus je temu primerno vprašal: »Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec?« (Matevž 6:27, SSP; primerjaj Pregovori 12:25.) Če se boste osredinjali na simptome in na to, kaj si o njih morda mislijo drugi, bo vse skupaj le še slabše. »Ljudi s socialno fobijo zajame zaradi tega, ker si zamišljajo, da drugi opazijo njihovo živčnost, le še večja tesnoba,« piše The Harvard Mental Health Letter. »Predvidevajo nerodnost in slabo predstavo – to pa je pričakovanje, ki ob položajih, katerih se bojijo, sproži nadaljnje alarme.«
Morda boste omilili simptome, če boste vadili počasno dihanje s trebušno prepono. (Glej okvir »Pazite na dihanje!«) Pomaga tudi redna telovadba in sprostitev mišic. (1. Timoteju 4:8) Morda boste morali v čem spremeniti svoj življenjski slog. Biblija denimo svetuje: »Boljša je peščica s pokojem nego dve pesti, polni truda in lovljenja vetra.« (Propovednik 4:6) Zato zagotovo dovolj počivajte. Pazite tudi na prehrano. Ne izpuščajte obrokov, niti ne jejte neredno. Morda boste morali uživati manj kofeina, saj je lahko prav ta glavni sprožilec tesnobe.
Predvsem pa bodite potrpežljivi. (Propovednik 7:8) Neka skupina zdravnikov poroča: »Sčasoma boste opazili, da sicer ob določenih položajih še vedno občutite nekaj tesnobe, a da se je stopnja telesnih simptomov zelo zmanjšala. Najpomembnejše pa je, da se vam bo z vajo okrepilo samozaupanje in boste bolje pripravljeni na položaje, ki se jih bojite.«
Preiščite svoja fobična razmišljanja
Pravijo, da ne morete občutiti čustva, ne da bi prej to imeli v mislih. Videti je, da je tako pri socialni fobiji. Zato boste morda morali, da bi zmanjšali svoje telesne simptome, preiskati »vznemirljive misli«, ki simptome krepijo. (Psalm 94:19, SSP)
Nekateri strokovnjaki pravijo, da je socialna fobija pravzaprav strah pred neodobravanjem. Tako si denimo človek s to fobijo na družabnem srečanju morda pravi: ,Videti sem bedast. Ljudje prav gotovo opazijo, da ne sodim sem. Prepričan sem, da se vsi norčujejo iz mene.‘ Tracy ima socialno fobijo in je imela takšne občutke. Sčasoma pa je preiskala svoje razmišljanje. Uvidela je, da imajo ljudje pametnejše delo od tega, da jo analizirajo in sodijo. »Tudi če rečem kaj dolgočasnega,« je sklenila Tracy, »ali ima zaradi tega res kdo tehten razlog, da me odklanja kot osebo?«
Morda boste morali tako kakor Tracy preiskati izkrivljeno razmišljanje o tem, koliko verjetno in ostro je neodobravanje drugih do vas ob določenih okoliščinah. Ali imate res podlago za razmišljanje, da se bodo ljudje razburili, če se bodo uresničili vaši najhujši strahovi? In tudi če se nekateri res razburijo, ali naj bi zato sklepali, da tega neprijetnega dogodka ne boste preživeli? Ali mnenje nekega človeka res spremeni vašo vrednost kot osebe? Biblija modro svetuje: »Naj ti tudi ne sega do srca vse, kar se govori.« (Propovednik 7:21)
Neka skupina zdravnikov je o socialni fobiji napisala: »Problemi nastopijo, ko ljudje pripisujejo prevelik pomen in pomembnost neogibnim zavrnitvam, ki jih prinaša življenje. Zavrnitev lahko zelo razočara. Lahko močno rani. A ni treba, da vas uniči. V resnici ni katastrofa, razen če vi povzročite, da to postane.«
Biblija nam pomaga nase gledati stvarno. Priznava: »V mnogem namreč napačno delamo vsi.« (Jakob 3:2) Nihče ni imun proti nepopolnosti in z njo povezanimi neprijetnostmi, ki včasih res spravijo v zadrego. Če bomo to doumeli, bomo laže sprejeli slabosti drugih, nje same pa s tem spodbudili, da bodo ravno tako razumevajoči do naših slabosti. Kakor koli že, kristjani vedo, da je najpomembnejše odobravanje Boga Jehova, on pa se ne osredinja na naše napake. (Psalm 103:13, 14; 130:3)
Spoprijeti se s svojimi strahovi
Da bi v boju s socialno fobijo zmagali, se boste prej ali slej morali spoprijeti s svojimi strahovi. Najprej se vam bo to morda zdelo strašljivo. Morda ste se do zdaj ogibali okoliščin, ob katerih bi nastopili vaši strahovi. Vendar pa vam je to verjetno le še spodkopalo zaupanje in utrdilo strahove. Biblija zato utemeljeno pravi: »Kdor se razdružuje, svojega išče poželenja in protivi se vsemu, kar bi mu bilo v blaginjo.« (Pregovori 18:1)
Če pa se boste s svojimi strahovi spoprijeli, boste morda zmanjšali tesnobo.a Dr. John R. Marshall pravi: »Bolnike, ki imajo socialno fobijo, pogosto spodbujamo (še zlasti tiste, katerih strahovi so sorazmerno definirani, na primer govorjenje v javnosti), naj se prisilijo in postanejo dejavni na srečanjih in v organizacijah, pri katerih morajo biti v stiku z drugimi.«
Če se boste spoprijeli z okoliščinami, ki se jih bojite, se boste prepričali, 1) da nerodnosti pogosto sploh ne izzovejo neodobravanja drugih in 2) da tudi če že je posledica neodobravanje, to ni katastrofa. Zapomnite si, da morate na svoj napredek gledati s potrpežljivostjo. Ozdraveti se ne da čez noč, niti ni stvarno pričakovati, da bodo vsi znaki socialne fobije izginili. Dr. Sally Winston pravi, da cilj zdravljenja ni odpraviti simptome, temveč ne meniti se zanje. Če se zanje ne meni, bodo izginili ali vsaj postali manj močni.
Kristjani imajo močno spodbudo za premagovanje socialnih strahov. Rečeno jim je, naj ,se opazujejo med seboj, da se izpodbujajo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajo zbora svojega‘. (Hebrejcem 10:24‚ 25) Ker je pri krščanskih dejavnostih pogost stik z drugimi, lahko veliko bolj duhovno napredujete, če se močno trudite nadzorovati svoje socialne strahove. (Matevž 28:19, 20; Dejanja 2:42; 1. Tesaloničanom 5:14) Svoj položaj razodevajte Bogu Jehovu v molitvi, saj vam on lahko da »moč, ki presega običajno« (NW). (2. Korinčanom 4:7; 1. Janezov 5:14) Prosite Jehova, naj vam pomaga pridobiti si uravnovešeno gledišče do odobravanja drugih in negovati veščine, da bi lahko delali, kar on želi.
Seveda so problemi vsakega prizadetega edinstveni, vsak mora premagovati drugačne ovire in si pomagati z drugačnimi močmi. Nekaterim se je stanje zelo izboljšalo, ker so se ravnali po obravnavanih predlogih. So pa primeri, ko je potrebna še dodatna pomoč. Nekaterim na primer pomagajo z zdravili.b Drugi se obrnejo na strokovnjaka za mentalno zdravje. Prebudite se! ne priporoča niti ne zagovarja nobene določene vrste zdravljenja. Ali se bo kristjan tako zdravil, je njegova osebna odločitev. Moral pa bi paziti, da zdravljenje, za katero se odloči, ni v nasprotju z biblijskimi načeli.
Ljudje, ,ki so čutili kakor mi‘
Biblija je lahko v veliko spodbudo, saj so v njej opisani življenjski zgledi ljudi, ki so premagovali osebne ovire, da bi delali, kar je od njih zahteval Bog. Poglejmo si primer Elija. Kot eden od Izraelovih glavnih prerokov, je pokazal pogum, ki se morda zdi že kar nadčloveški. Vendar pa nam Biblija zagotavlja, da je bil ,Elija človek, ki je čutil kakor mi‘ (NW). (Jakob 5:17) Tudi njega je bilo včasih zelo strah in je občutil močno tesnobo. (1. kraljev 19:1–4)
Krščanski apostol Pavel je šel v Korint »v slabosti in v strahu in mnogem trepetu«, očitno je bil zelo negotov glede svojih sposobnosti. In res se je srečal z neodobravanjem. Nekateri nasprotniki so tako o njem rekli: »Ko je navzočen s telesom, je slaboten in beseda mu je šibka.« Vendar pa nič ne kaže, da bi Pavel dovolil, da bi to izkrivljeno mnenje drugih vplivalo na njegovo gledišče o sebi oziroma svojih sposobnostih. (1. Korinčanom 2:3–5; 2. Korinčanom 10:10)
Mojzes si je premalo zaupal, da je sposoben stopiti k faraonu, trdeč: »Imam okorna usta in težek jezik.« (2. Mojzesova 4:10) Celo ko mu je Bog Jehova obljubil, da mu bo pomagal, ga je še vseeno moledoval: »O Gospod, prosim, pošlji koga drugega!« (2. Mojzesova 4:13, SSP) Mojzes ni uvidel svojih sposobnosti, videl pa jih je Jehova. Mojzesa je imel za duševno in telesno ustreznega za izpolnitev naloge. Vseeno pa mu je ljubeče priskrbel pomočnika. Ni ga prisilil, da bi šel k faraonu sam. (2. Mojzesova 4:14, 15)
Izrazit zgled v zvezi s tem je tudi Jeremija. Ko je bil določen za Božjega preroka, se je ta mladenič takole odzval: »Oh, Gospod Jehova, govoriti ne znam, ker otrok sem.« Moč, ki jo je potreboval pri svoji nalogi, ni bila v njem po naravi. Vendar je bil Jehova z njim. Pomagal mu je, da je postal »trdno mesto in železen steber in bronast zid proti vsej deželi«. (Jeremija 1:6‚ 18‚ 19)
Če torej trpite zaradi strahov in tesnobe, ne sklepajte, da vam manjka vere oziroma da vas Jehova zavrača. Prav nasprotno: »Blizu je GOSPOD tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.« (Psalm 34:19, SSP, v NW 18)
Omenjeni biblijski zgledi kažejo, da so se tudi zanesljivi možje vere spoprijemali z občutkom, da ne ustrezajo. Jehova ni od nikogar zahteval več, kot je ta lahko dal, vendar pa je Eliju, Pavlu, Mojzesu in Jeremiju pomagal, da so storili več, kakor so sami pričakovali. Ker Jehova »pozna, kakšna stvar smo, spominja se, da smo prah«, bodite prepričani, da lahko isto stori tudi za vas. (Psalm 103:14)
[Podčrtna opomba]
a Nekateri zdravniki priporočajo, da si, če se vam omenjeni korak le zdi pretežek, sebe preprosto predstavljate v okoliščinah, katerih se bojite. Prizor si zamislite z vsemi mogočimi podrobnostmi. Morda boste občutili vse večjo tesnobo, toda opominjajte se, da neodobravanje drugih ni toliko verjetno in ostro, kakor vi mislite, ter sestavite temu primeren konec prizora.
b Tisti, ki se odločijo za zdravila, bi morali pretehtati tveganja in koristi. Morali bi tudi razmisliti, ali je fobija res toliko močna, da jo je primerno zdraviti z zdravili. Mnogi strokovnjaki menijo, da se zdravila najbolje obnesejo takrat, ko se prizadetega hkrati zdravi tudi z vedenjsko terapijo.
[Okvir na strani 8]
Pazite na dihanje!
NEKATERI ljudje, ki imajo socialno fobijo, lahko omilijo telesne simptome tako, da so pozorni na svoje dihanje. Morda se to sprva sliši čudno. Saj navsezadnje vsak zna dihati! Toda strokovnjaki pravijo, da mnogi, ki imajo anksiozne motnje, ne dihajo prav. Pogosto dihajo preplitko, prehitro ali pa preveč iz prsnega koša.
Vadite počasno vdihavanje in izdihavanje. To vam bo lažje, če boste dihali skozi nos in ne skozi usta. Naučite se tudi dihati s trebušno prepono, ker se ob dihanju z zgornjim delom prsnega koša zvečuje nevarnost za hiperventilacijo (nenormalno globoko ali hitro dihanje). Da bi ugotovili, kako dihate, v stoječem položaju položite eno roko nad pas, drugo pa na sredo prsnega koša. Ko dihate, bodite pozorni, katera roka se bolj premakne. Če je to roka na vašem prsnem košu, morate vaditi dihanje s trebušno prepono.
Seveda ni treba, da prav vsakič vdihnete oziroma izdihnete s prepono. (Normalno razmerje trebušna prepona proti prsni koš je: 4 proti 1; občasno pa je razmerje tudi drugačno.) Še opozorilo: ljudje s kroničnimi dihalnimi bolezenskimi stanji (kot je emfizem ali astma) bi se morali prej, preden začnejo z novo metodo dihanja, o tem pogovoriti z zdravnikom.
[Okvir na strani 9]
Ko strah vodi v paniko
NEKATERE ljudi, ki imajo socialno fobijo, zajame tako močna tesnoba, da dobijo panični napad. Ob tem nenadnem, prežemajočem strahu pogosto nastopi hiperventilacija in občutek omotice; prizadeti misli, da ima srčni infarkt.
Strokovnjaki pravijo, da je najboljše, da se z napadom ne bojuje. Svetujejo, naj prizadeti raje ,zdrži‘ tesnobo, dokler ne preide. »Ko se [napad] enkrat začne, ga ne morete ustaviti,« pravi Jerilyn Ross. »Mora pač opraviti svojo pot. Govorite si: ,Je pač strašljivo, ni pa nevarno. Minilo bo.‘ «
Melvin Green, direktor agencije, kjer zdravijo agorafobijo, napad primerja z majhnim valom, ki ga vidimo približevati se obali. »Ta predstavlja vašo začetno tesnobo,« pravi. »Ko se val približuje kopnemu, se veča in veča. To predstavlja vašo naraščajočo tesnobo. Kmalu je val zelo velik in doseže vrhunec. Nato upade v vse manjše valove, dokler se ne razprši ob obali. Ta prispodoba predstavlja začetek in konec napada tesnobe.« Green pravi, naj se prizadeti ne bojuje z občutki, temveč naj jim pusti prosto pot, dokler ne preidejo.
[Slike na straneh 8, 9]
Da bi ublažili tesnobo, pazite na prehrano, redno telovadite in dovolj počivajte
[Slika na strani 10]
Jehova je možem, kot je bil na primer Mojzes, pomagal, da so v svoji službi storili več, kakor so sami pričakovali