Mladi vprašujejo:

Kaj če mi ne vrača ljubezni?

»Zaskrbljena sem in vznemirjena. Zaljubila sem se vanj. Toda ne vem, kaj on čuti do mene. Kaj naj storim? Naj mu povem, kaj čutim? Ne, ne, tega ne morem! Kaj bi pa rekli ljudje?« (Huda)a

HUDA, mlada Libanonka, je bila zaljubljena v nekoga, ki ji ni vračal ljubezni. To niti ni tako neobičajen problem. Druga mladenka, Zeina, je doživela nekaj podobnega. Spominja se: »Bil je naš sosed, zato sem ga videvala vsak dan. Bil je zelo prikupen in čeden. In tako sem se vanj zaljubila.«

Seveda ni nič narobe, če nas na koga vežejo tako močna čustva in je za kristjana poroka s takim posameznikom primerna. (Pregovori 5:15; 1. Korinčanom 7:39) Niti ni nič narobe, če se dekle želi poročiti in si ustvariti družino. Toda kaj, če se zaljubiš v primerno osebo, ki pa ne sluti tvojih občutkov oziroma ti jih ne vrača?

Bolečina zaradi silne ljubezni

Tudi ti se morda počutiš kakor Huda, ki je bila sredi čustvenega orkana. Omama veselja se lahko hitro sprevrže v hromečo potrtost. »Včasih sem se počutila kot najsrečnejše dekle na svetu, drugič pa kot najbolj žalostno,« je dejala Zeina. Neobojestranska ljubezen je lahko vir tesnobe, neprespanih noči in celo depresije.

Biblija v Pregovorih 13:12 pravi: »Predolgo upanje dela srce bolno.« In če se pričakovanja sploh ne uresničijo, je to lahko pogubno! Morda se zalotiš, kako ves čas premišljuješ o tej osebi in komaj čakaš, da zveš še tako drobceno novico o njem. Morda tuhtaš, kako bi pritegnila njegovo pozornost, oziroma si izmišljaš nepomembne izgovore, le da bi bila z njim. Ko pa si v njegovi bližini, se morda niti ne moreš normalno obnašati.

Zadeva se lahko še posebej zaplete, če tisti, v katerega si zaljubljena, tu in tam posveti posebno pozornost prav tebi, potem pa se ob drugih priložnostih vede, kakor da se zate sploh ne zanima. In če ga opazuješ, kako katero drugo dekle obsipava s pozornostjo oziroma je do drugih preprosto prijazen in vljuden, se morda v tebi porodi ljubosumje. Biblija pravi: »Grozovita je togota in jeza je kakor povodenj, ali kdo naj obstane pred nevoščljivostjo [ljubosumnostjo, NW]?« (Pregovori 27:⁠4)

Huda je priznala: »Tako nepopisno ljubosumna sem bila, da bi lahko izgubila pamet, če ne bi spremenila mišljenja.« Lahko se začneš tudi sovražiti. Huda je dejala: »Krivila sem se, ker sem se zaljubila v nekoga, ki me sploh ni ljubil, in ker sem mučila samo sebe.«

V Zahodnih državah morda dekle brez zadržkov preprosto pristopi k mladeniču in mu pove, kaj do njega čuti, vendar pa se vsa dekleta ne nagibajo k temu. Poleg tega bi bilo v nekaterih kulturah neprimerno oziroma celo spotakljivo, če bi dekle prevzelo takšno pobudo. Kaj torej lahko storiš, če si se zaljubila v koga, ki ti ne vrača ljubezni?

Skrbno preišči svoje občutke

Najprej skušaj mirno in objektivno preiskati svoje občutke. Biblija svari: »Kdor se zanaša na srce svoje, je bedak.« (Pregovori 28:26) Zakaj? Ker je sodba srca vse prevečkrat zgrešena. (Jeremija 17:9) In pogosto se izkaže, da je tisto, kar smo mislili, da je ljubezen, nekaj povsem drugega. »Potrebovala sem pozornost in ljubezen,« je priznala Huda. »Potrebovala sem koga, ki bi me ljubil in skrbel zame. Že od otroštva me ni nihče ljubil. To je močno vplivalo name.« Če izviraš iz družine, ki ni bila ljubeča ali v kateri so s tabo tako ali drugače grdo ravnali, morda tudi ti čutiš podobno lakoto po ljubezni in priznavanju. Toda ali je romantični odnos res tudi zdravilo za to?

Žal postanejo ljudje, ki se počutijo nesrečne in osamljene, pogosto slabi zakonci. V zakonsko skupnost stopijo v pričakovanju, da bodo tam dobili, kar po njihovem tako obupno potrebujejo. Toda resnična sreča je v dajanju, ne prejemanju. (Dejanja 20:35) In ženska je mnogo bolj pripravljena na zakonsko skupnost, če ima o sebi razumno dobro mnenje in ‚ne gleda na svoje, ampak tudi na to, kar je drugega‘. (Filipljanom 2:⁠4)

Ko se ti zdi, da s poroko pritiskajo nate, se utegneš zlahka pretirano odzvati na kakršno koli pozornost nasprotnega spola. Včasih si dekle želi romance, ker jo k temu spodbujajo prijatelji in družina. V nekaterih družbah dajejo velik poudarek temu, da se dekle poroči, kakor hitro je dovolj stara za zakonsko skupnost. V knjigi Women in the Middle East piše: »Če se ženska bliža tridesetim in je še vedno sama, postane za družino velika skrb.« Oče morda skuša, ker gre za družinsko čast, poročiti svoje hčere čim mlajše.

Vendar pa imajo biblijska načela prednost pred omiko. In Sveto pismo spodbuja mlade, naj se ne poročijo, dokler niso »zunaj cveta mladosti«. (1. Korinčanom 7:36, NW) Kaj torej tedaj, če imaš občutek, da prijatelji ali starši preveč pritiskajo nate s poroko? Biblija nam pove, da je pobožno šulamljansko dekle resno naročilo svojim prijateljicam, naj ‚ne prebudijo in ne predramijo ljubezni, dokler ji je drago‘. (Visoka pesem 2:7) Morda bo tudi tvoj pogovor uspešen, če se boš podobno odločno izrazila, še posebej če so tvoji starši bogaboječi.

Spoprijeti se z dejstvi

Sčasoma pa se boš morala kljub temu spoprijeti z dejstvi glede osebe, v katero si zaljubljena. To ti morda ne bo lahko in boš čustveno prizadeta. Toda Sveto pismo svari: »Resnico kupi in je ne prodaj.« (Pregovori 23:23) Vprašaj se: ‚Ali imam kako razumno podlago za to svojo ljubezen? Koliko zares vem o tem človeku? Koliko poznam njegovo razmišljanje, občutke, mnenja, navade, vrednote, spretnosti, sposobnosti in življenjski slog?‘

Drugo, o čemer bi morala premisliti, pa je, ali se je ta oseba kdaj izrazila, da se resnično zanima zate. Pogosto se namreč le napačno razume prijaznost ali ljubeznivost. »Skušal je biti prijazen,« je dejala Huda, »toda jaz sem si njegove besede in dejanja razlagala, kot da se osebno zanima zame, ker sem to hotela. Ko pa sem dojela, da se ne zanima zame, sem se počutila tako ponižano; kakor da si njegovega zanimanja nisem zaslužila in da je bilo z mano nekaj narobe.«

Morda si tudi ti doživela kaj podobnega in si se tudi sama tako počutila. Toda zavedaj se, da to, da nisi bila ravno pravo dekle v očeh nekoga, še ne pomeni, da ne boš ravno prava v očeh koga drugega. Navsezadnje to ni edini mladenič na svetu!

Preboleti bolečino

Kljub temu pa bo morda trajalo nekaj časa, da boš prebolela svoje ranjene občutke. Kaj ti lahko pomaga? Eno je, da se odpreš in se zaupaš ‚[pravemu, NW] prijatelju‘, zreli krščanski osebi, ki ti bo prisluhnila. (Pregovori 17:17) Morda je v občini kaka starejša žena, s katero bi se lahko pogovorila. Pomembno vlogo pri pomoči in podpori imajo lahko tudi krščanski starši. Zeina se spominja: »Neka kristjanka iz naše občine je opazila mojo tesnobo in bila dovolj zrela, da mi je pomagala. Ob njej sem se počutila tako pomirjeno in ji povedala vse. Spodbudila me je, naj se pogovorim s svojima staršema. To sem tudi storila. Razumela sta me in mi pomagala.«

Ne pozabi tudi na moč molitve. (Psalm 55:22) Huda pravi: »Molitve k Jehovu so mi pomagale, da sem se znebila bolečine. Brala sem tudi res koristne članke iz revij Stražni stolp in Prebudite se!.« Poleg tega je pomembno, da se ne osamiš. (Pregovori 18:⁠1) Druži se z drugimi. »Drugo, kar mi je pomagalo,« se spominja Zeina, »je bilo to, da sem bila vseskozi s čim zaposlena in da sem postala pionirka [polnočasna oznanjevalka]. Poleg tega sem se še več družila z drugimi ženami v občini. To mi je pomagalo, da sem duhovno napredovala.«

Biblija govori o ‚času ljubezni‘ in morda boš sčasoma spoznala koga, ki ti bo vračal naklonjenost. (Propovednik 3:8) Bog Jehova je ustvaril ljudi z željo po uživanju v radostih zakonske ljubezni. Morda boš lahko čez čas tudi ti okusila to lepo pripravo našega Velikega ustvarjalca. Zakaj pa ne bi dotlej svojih samskih let, ki so po besedah apostola Pavla »brez skrbi«, kar najbolje izkoristila? (1. Korinčanom 7:32–34) Naj bo tako ali drugače, lahko si prepričana, da se bo izpolnila biblijska obljuba: »[Jehova, ti] odpiraš svojo roko in tešiš željo vsemu živemu.« (Psalm 145:⁠16, SSP)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 13]

Včasih se prijaznost napačno razume