Pogled v svet

Branje Biblije koristi

Po raziskavi, o kateri poroča Associated Press, so tisti Američani, ki berejo Biblijo vsaj enkrat na teden, bolj veseli in zadovoljni ter menijo, da je njihovo življenje bolj osmišljeno, kakor tisti, ki Biblije ne berejo tako pogosto. Ko je illinoiška družba Market Facts Inc. anketirala naključno izbrane odrasle Američane, je skoraj 90 odstotkov pogostih bralcev Biblije reklo, da se vedno ali večinoma počutijo notranje mirne, medtem ko med tistimi, ki berejo Biblijo manj kot enkrat na mesec, čuti tako 58 odstotkov ljudi. Poleg tega je 15 odstotkov rednih bralcev reklo, da jih skrbi, kaj o njih menijo drugi, med tistimi pa, ki Biblije ne berejo redno, je to dejalo 28 odstotkov. In samo 12 odstotkov teh, ki jo berejo pogosto, je dejalo, da jih je včasih ali velikokrat strah smrti, medtem ko je med občasnimi bralci Biblije to izjavilo kar 22 odstotkov Američanov.

Kaj slišijo dojenčki

Nedavna raziskava po The New York Times potrjuje, da na otrokovo sposobnost razsodnega razmišljanja, reševanja problemov in abstraktnega mišljenja vpliva to, koliko besed sliši in v kakšnem tonu so izrečene. Pri študiji, ki so jo opravili na Iowski univerzi, so ugotovili, da so otroci intelektualcev na uro slišali povprečno 2100 besed, otroci staršev delavskega razreda 1200, tisti, katerih starši živijo od socialne pomoči, pa samo 600 besed. Pozorni so bili tudi na to, ali je bil ton starševskega glasu spodbuden, karajoč, topel ali zapovedovalen. Študija, ki je trajala dve leti in pol, je odkrila, da je različen pristop »močno vplival na štiriletnikovo sposobnost abstraktnega razmišljanja«. Ena od raziskovalcev, dr. Betty Hart, je dejala, da so v človeškem življenju prva tri leta edinstvena, saj sta otrokova vzgoja in jezik popolnoma odvisna od odraslih.

Izredne pršice

V Afriki je kasava osnovno živilo kakih 200 milijonov ljudi. In zaradi majhne pršice Typhlodromalus aripo lahko sedaj potrebo po tej rastlini bolje zadovoljujejo. Glede na revijo New Scientist so T. aripo uvozili iz Brazilije, da bi premagali enega največjih kasavinih škodljivcev na svetu, zelene pajkovske pršice, ki so na nekaterih mestih v Afriki uničile tudi tretjino pridelka. Raziskovalci so odkrili, da imajo na severovzhodu Brazilije veliko kasave in le malo problemov z zelenimi pajkovskimi pršicami. Ugotovili so, da T. aripo, roparske pršice, čakajo na zelene pajkovske pršice na vrhu rastline, in ko se te pojavijo, jih pojedo. Revija poroča, da T. aripo pomorijo tudi 90 odstotkov zelenih pajkovskih pršic. Tako omogočijo kmetom, da jim ni treba uporabljati pesticidov, ki si jih marsikateri niti ne more privoščiti.

Bolje je dvema nego enemu

Glede na britansko revijo New Scientist si ljudje prej uspejo privzgojiti bolj zdrav življenjski slog, če imajo ob sebi koga, ki počne isto. Po poročilu iz Archives of Family Medicine so tako sklenili po raziskavi 1204 parov. Stephen Pyke z londonske Šole za higieno in tropsko medicino je dejal: »Če bosta nasvet upoštevala oba partnerja, bosta imela več možnosti, da bosta nehala kaditi, zmanjšala holesterol in shujšala.«

Paziti na glas

V časopisu The Toronto Star je pisalo, da je vsakdo, kdor veliko rabi glas, na primer učitelj, v nevarnosti, da tega delno ali popolnoma zgubi. Glasilke se lahko poškodujejo tudi, če mora kdo v hrupnem okolju stalno vpiti, da bi ga bilo slišati. Govorna in jezikovna patologinja Bonnie Mann je dejala, da glasu škodita tudi žvižganje in pohrkovanje iz navade. Svetuje vam, da ukrepate, preden se težave z glasom poslabšajo, priporoča pa tudi, da pazite na pravilno držo in tako zmanjšate pritisk v vratu in ramenih. Dodaja še: »Predvsem pa je pomembno poskrbeti, da grlo ostane vlažno.« Za vse, ki ste odvisni od svojega glasu, Mann priporoča, da čez dan večkrat popijete nekaj vode.

Zasledovanje tibetanskega vremena

Revija New Scientist poroča, da so v desetih državah na področju Azije in Oceanije organizirali poskuse, s katerimi so preučevali monsune. V velikem delu Azije je kmetijstvo odvisno od dežja, ki ga prinašajo, težava pa je v tem, da so ti lahko vsako leto precej drugačni. Meteorologi menijo, da monsunske padavine izvirajo predvsem s Tibetanske visoke planote, vendar še nimajo podatkov s tega kraja, ki bi jim pomagali pri analizi. Sedaj pa so tam po dogovoru s Kitajsko postavili opremo, ki samostojno meri temperaturo, vlažnost, veter in druge vremenske dejavnike na Himalaji. Raziskovalci upajo, da bodo s pridobljenimi podatki bolje razumeli azijske monsune.

V Izraelu izkopali rimsko vladno ustanovo

Arheologi so po Reuterjevem poročilu v izraelski Cezareji odkrili rimsko vladno zgradbo, ki je bila verjetno pretorska palača, kamor so zaprli apostola Pavla. Yosef Porath, ki je na čelu del Izraelskega urada za antične umetnine v Cezareji, je dejal, da so arheologi na izkopavališču našli mozaični latinski napis, ki kaže, da je en poslovni prostor morda bil urad za notranjo varnost. »Ta napis nam pomaga rešiti problem, namreč, kje so zaslišali sv. Pavla pred rimskim guvernerjem, opisanim v Novi zavezi,« je rekel Porath. Omenil je še, da je bilo to odkritje edina rimska vladna ustanova, ki je v Izraelu doslej še niso izkopali in je ena redkih v starem rimskem svetu.

Mravlje kot zdravilo

Med vojno 1947. leta je kitajski vojaški kirurg Vu Džičeng moral zajeziti infekcijo pri ranjencih, toda zaloga zdravil mu je pošla. Na robu obupa je odšel h krajevnemu zdravniku, ki je predpisal tradicionalno kitajsko zdravilo: prevreto vodo z mravljami za čiščenje ran in zdravilo, pripravljeno iz posebnih vrst mravelj. Glede na China Today je dr. Vu videl tako spodbudne rezultate, da je pričel raziskovati zdravstveno uporabo mravelj. Danes ima za seboj že dolgo poklicno pot s tega področja. Meni, da zdravila, napravljena iz mravelj, krepijo imunski sistem, in pravi: »Mravlja je majhna zakladnica hranil. Vsebuje več kot 50 hranil, ki jih potrebuje človeško telo, 28 aminokislin, različne minerale in kemične zmesi.«

»Pisarniška bolezen«

Glede na poročilo v časopisu Il Messaggero ima po študiji, ki jo je vodil profesor Maurizio Ricciardi, direktor Univerzitetnega centra za držo v Sieni, več kot 80 odstotkov Italijanov težave z držo zaradi sedečega življenjskega sloga. Il Messaggero poroča, da se več kot polovica teh, ki imajo to ,pisarniško bolezen‘, pritožuje tudi zaradi bolečin v hrbtu, glavobola, slabosti v želodcu, omotice in težav z ravnotežjem, nihanja krvnega pritiska, diareje, zaprtja, katarja debelega črevesa in želodčnega katarja. »Japonci in Kitajci [se proti tem težavam bojujejo tako, da] po vsaki uri dela naredijo nekaj enostavnih vaj,« je rekel Ricciardi in dodal, »mi pa imamo samo odmor za kavo.«

Mladi brazilski bralci

V reviji Exame piše, da v Braziliji naraščata pismenost in število let, ki jih učenci preživijo v šoli. Resda je to mogoče še precej izboljšati, toda glede na brazilski Inštitut za geografijo in statistiko se je nepismenost med mladimi, starimi od 7 do 14 let, med letoma 1991 in 1995 zmanjšala že za 36 odstotkov. Med letoma 1990 in 1995 se je povprečno število let, v katerih so se šolali, povečalo za 10 odstotkov. Mladi Brazilci vse raje berejo, kar kaže skoraj 40-odstotni porast števila učencev, ki so prišli na nedavni sejem knjig v Rio de Janeiru. Časopis O Estado de S. Paulo je še poročal, da so bile tamkajšnje največje uspešnice knjige za mlade, saj so jih prodali kar 24 odstotkov.

Pandžabci in ledvični kamni

India Today International poroča, da ljudje, ki živijo v indijski državi Pandžab in okoli nje, prej dobijo ledvične kamne kot katera koli druga skupnost na svetu. Poročilo pravi, da so Pandžabci znani kot pridni delavci in strastni jedci, ki pa v žgočih poletnih mesecih ne popijejo dovolj vode. Zato so njihovo področje na nedavni mednarodni urološki konferenci opisali kot svetovno »kamnato cono«. Povprečna velikost ledvičnih kamnov je tam od dva do tri centimetre, medtem ko je v Evropi in Združenih državah en centimeter. Glede na poročilo je vzrok v tem, da se mnogi Indijci ne radi zmenijo za manjše bolečine oziroma težijo k temu, da odlagajo zdravljenje. Urologi pravijo, da bi zdravi ljudje morali popiti vsaj dva litra čiste vode na dan.