Pogled v svet
Vrnitev kolere
Kolera se nenadoma po več kot 100 letih vrača v Južno Ameriko. »Tam od 1991. leta poročajo o 1,4 milijona primerov te bolezni, zaradi česar je umrlo 10.000 ljudi,« navaja londonski The Times. Zdravstvene oblasti pa skrbi tudi nova vrsta bakterije kolere, ki so jo odkrili 1992. leta v Indiji, Bangladešu in sosednjih deželah. Tam je za to vrsto kolere zbolelo že 200.000 ljudi. Kolera je akutna diaroična bolezen, zaradi katere umre 70 odstotkov okuženih, če nimajo dostopa do primernega zdravljenja. Toda preprečevanje je boljše kot zdravljenje. Da bi se obvarovali, bi morali redno prevreti pitno vodo in mleko, odstranjevati muhe, neprekuhana živila pa umivati s klorirano vodo.
Govorjenje o svetovnem miru
Glede na Yearbook 1997, ki ga je sestavil Stockholmski mednarodni raziskovalni inštitut za mir, se zdi, da lokalnih vojn, ki so bile nekoč pomemben del hladne vojne, ni več. Leta 1989, v zadnjem letu hladne vojne, je bilo 36 »večjih oboroženih sporov«. Leta 1996 pa se je število zmanjšalo na 27, vse vojne razen ene (med Indijo in Pakistanom) pa so bile notranje, državljanske. Glede na število umrlih še menijo, da se je večina vojn že delno umirila oziroma se nadaljujejo z manjšo močjo. »Noben rod doslej še ni bil tako blizu svetovnega miru,« je sklenil The Star, časopis iz Južnoafriške republike. V reviji Time pa piše: »Svet je zaradi ameriške nadvlade [. . .] dobil pax americana, dobo mednarodnega miru in spokojnosti, kakršnih v tem stoletju še nismo doživeli in v človeški zgodovini le redko videli.«
Še vedno številka ena
»Še vedno se tiska več Biblij kot katere koli druge knjige,« poroča ENI Bulletin. Največ Biblij razpošiljajo po Kitajski, Združenih državah in Braziliji. Po poročilu United Bible Societies (UBS) so 1996. leta razdelili 19,4 milijonov izvodov celotnih Biblij. To je bilo novo najvišje število in za 9,1 odstotka višje kot v letu 1995. Kljub temu, da »se razdeljevanje v posamezne dele sveta osupljivo veča,« pravi John Ball, koordinator pri izdajateljski službi UBS, »imamo še veliko dela, če želimo vsakomur omogočiti lažji dostop do Svetega pisma«.
»Sli smrti«
Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za 1997. leto bogatejše zahodne dežele povzročajo, da je v državah v razvoju bolezensko »breme dvojno«. Londonski The Daily Telegraph je poročal, da v teh državah zaradi privzemanja zahodnjaškega načina življenja, k čemur spadajo kajenje, visokokalorična in mastna hrana ter zmanjšana telesna dejavnost, zelo narašča število primerov srčne bolezni, kapi, sladkorne bolezni in nekaterih vrst raka. Ljudje na splošno resda živijo dlje, toda to je ,prazna nagrada, če življenje ni kvalitetno‘, pravi dr. Paul Kleihues, direktor SZO. Dodaja še: »Tisti, ki pravijo, da smo resnično sli smrti, se ne motijo.« Pri SZO se zavzemajo za prodornejšo svetovno kampanjo, s katero bi spodbujali k bolj zdravemu načinu življenja. Sicer, pravijo, bo človeštvo »po vsem svetu [zajela] bolezenska kriza«.
Budistični voditelj svetuje iskanje resnice
Pri veri »trmoglavost ni dobra,« je dejal Eshin Watanabe, najvišji duhovnik in voditelj japonske najstarejše budistične ločine. Ko so ga vprašali, ali je s tem menil, da je vztrajati pri svojih naukih dobro, toda če so ti dogmatični, slabo, je, kot poroča Mainichi Daily News, pojasnil: »Morali bi premisliti, ali so vaša verovanja prava ali napačna. Pomembno je, da preiščete, v kakšni zvezi so z drugimi verovanji. Razmisliti bi morali tudi, ali so resnična ali ne. Te reči bi morali ponovno raziskati.« Watanabe je voditelj budistične ločine Tendai, ki se je s Kitajskega razširila na Japonsko pred 1200 leti.
Naravni antiseptik
Ko se nekateri ljudje urežejo, si nagonsko poližejo rano, kakor to počnejo živali. Zanimivo je, da so raziskovalci Bolnišnice sv. Bartholomewa v Londonu odkrili, da je slina naravni antiseptik. V časopisu The Independent je pisalo, da so farmacevti zaprosili 14 prostovoljcev, naj se obliznejo po obeh straneh roke, in ugotovili so, da se je na koži zelo povečala raven dušikove kisline. Ta močna kemikalija, ki lahko ubije mikrobe, nastane ob stiku nitrita v slini s kislo površino kože. Reakcijo omogoči tudi askorbin, kemična snov, ki jo tudi najdemo v slini.
Marihuana – trda droga?
Uporabniki marihuane so dolgo trdili, da je ta droga bolj ali manj neškodljiva. Toda »novi dokazi kažejo, da so učinki [uživanja marihuane] podobni učinkovanju ,trdih‘ drog, kot je heroin,« poroča revija Science. Študije o tem so opravljali znanstveniki iz Združenih držav, Španije in Italije. Med drugim so ugotovili, da se »telo na kanabinoid, znan kot THC (učinkovalna sestavina marihuane), odzove s sprostitvijo dopamina v delu možganske ,nagrajevalne‘ poti. Videti je, da se s to biokemično reakcijo okrepi zasvojenost, enako kot pri nikotinu, heroinu in drugih drogah,« zato uporabniki še naprej segajo po njih. Ko nekdo, ki je dolgo užival marihuano, le-to preneha jemati, se v njegovih možganih dvigne stopnja druge kemične snovi, peptida, imenovanega faktor za sproščanje kortikotropinov (CRF). CRF povezujejo s čustvenim stresom in zaskrbljenostjo, ki ju nekdo občuti, ko neha uživati narkotike, alkohol in kokain. Neki raziskovalec je zato primerno dejal: »Po teh dokazih bi bil zadovoljen, če ljudje ne bi več imeli THC za ,mehko‘ drogo.« V Združenih državah poišče zdravljenje zaradi zasvojenosti z marihuano vsako leto kakih 100.000 ljudi.
Led v starem Egiptu
»Stari Egipčani resda niso imeli nikakršnega umetnega hlajenja, vseeno pa so lahko izdelovali led, tako da so izkoriščali naravni pojav, ki se sicer pojavlja v suhih, zmernih klimah,« piše v The Countylinu, časopisu iz Bryana (Ohio). Kako jim je to uspelo? »Egipčanke so približno ob sončnem zahodu vlile vodo v plitve glinene skledice na slamnati podstavi. Ob hitrem izhlapevanju vode iz njene površine in iz vlažnih strani skledice ter ob nočnem znižanju temperature, je voda zmrznila, čeprav se ni temperatura okolja nikoli približala ničli.«
Izpostavljanje soncu
»V Severni Ameriki se kožni rak pojavlja v epidemičnih razsežnostih,« poroča časopis The Vancouver Sun in »eden od sedmih [Kanadčanov] tvega, da bo nekoč« za njim zbolel. »Menijo, da je 90 odstotkov primerov melanoma pripisati izpostavljanju soncu,« dodaja časopis. V poročilu navajajo, da je porjavela koža poškodovana, zato se postara prezgodaj, imunski sistem pa sčasoma oslabi. Narodna raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 4000 Kanadčanov, je odkrila, da 80 odstotkov ljudi ve, kaj tvega z izpostavljanjem kože soncu, kljub temu pa se skoraj polovica njih le redko zaščiti ali sploh nikoli. Dr. Chris Lovato, izredni profesor z Univerze Britanske Kolumbije, eden glavnih preiskovalcev pri tej raziskavi, opozarja, da »bi nam moralo to, da se zaščitimo pred soncem, priti v navado«. Navaditi bi se morali, »da na soncu uživamo razumno in varno«.
Draga razvada
Kajenje stane. Koliko? Glede na University of California Berkeley Wellness Letter lahko vsota dolgoročno doseže tudi 230.000 ali 400.000 USD, odvisno pač od tega, ali pokadite eno ali dve škatli cigaret na dan. »Recimo, da ste mladi in pričnete kaditi danes ter kadite 50 let, če zaradi tega seveda prej ne umrete,« piše v Wellness Letter. »Če pokadite eno škatlo na dan, ki stane 2,50 USD (da poenostavimo, ne bomo vračunali dvigov cene), bo celoten znesek višji od 900 USD na leto ali 45.000 USD na 50 let. Če pa ta denar vložite na banko, ki vsako leto obračuna še 5-odstotne obresti, se bo seštevek kaj hitro početveril.« Prištejte še stroške višjega življenjskega zavarovanja in dodatnega čiščenja (doma, oblek in zob) in vsota bo takšna, kot smo jo zapisali zgoraj. V pismu je še pristavljeno: »Sem pa niso všteti zdravstveni stroški, ki jih boste plačali zaradi kajenja, če zdravstveno zavarovanje ne bo zadostovalo.«