Pisma bralcev

Religija in vojna S tem pismom vam želim povedati, kako cenim to poučno serijo člankov, ki obravnava religijo v vojni. (22. april 1997) Prvi članek, »Ubijanje v Božjem imenu«, me je zares pritegnil. Bil je kratek in jedrnat, še posebej ob predstavitvi tega, zakaj je Bog Jehova pri staroveških Izraelcih odobraval ubijanje Kanaancev.

S. J., Združene države

Zgodba Ginger Klauss Naj vam povem, kako zelo me je spodbudil doživljaj Ginger Klauss »Zdaj sem srečna, da živim!«. (22. april 1997) Tudi jaz sem bila ob vse samozaupanje, počutila sem se nepomembno in neljubljeno. Ker teh občutkov nisem bila sposobna premagati, sem vsak dan jokala k Bogu, da želim umreti. V smrti sem videla dobrodošlo rešitev. Toda nekega dne sem molila: »Če je tvoja volja, me prosim spodbudi k življenju.« Takoj po tej molitvi sem dobila to izdajo revije Prebudite se!. Ko sem v njej zagledala ta članek, mi je prišlo na misel, da je Bog odgovoril na mojo molitev. Od Ginger sem se naučila, da mi lahko to, da ohranjam smisel za humor in se ne jemljem preveč resno, pomaga vzdrževati pozitivno stališče. Vsekakor pa lahko rečem, da me je ta revija spodbudila k življenju.

M. K., Japonska

Pravkar sem že šestič prebrala ta članek in vem, da to ne bo zadnjič! Stara sem 21 let in polnočasno oznanjujem. Zelo občudujem Ginger Klauss, ker je tako goreča za oznanjevanje, čeprav je priklenjena na invalidski voziček. Njen doživljaj me je spodbudil k temu, da naredim vse, kar lahko, da bi služila Jehovu.

S. Z., Italija

Neštetokrat hvala za ta čudoviti doživljaj. Tudi jaz moram biti zaradi mišične distrofije pretežno v postelji in oznanjevanje na vozičku mi povzroča nemalo preglavic. Gingerino doživetje me je zelo spodbudilo. Pomaga mi, kadar sem zaradi svoje bolezni nekoliko potrta.

M. R., Italija

Zakaj tako bolan? Hvala vam za članek »Mladi vprašujejo: Zakaj sem tako bolan«. (22. april 1997) Stara sem 21 let in imam anemijo s srpastimi eritrociti. Razumem lahko občutke mladih v tem članku. Pogosto premišljujem, ali me bo kljub temu zdravstvenemu problemu kdo ljubil in se želel poročiti z mano. Toda vaš članek mi je pomagal, saj vem, da se tako ne počutim samo jaz.

D. R., Združene države

Nerazdružljivi prijateljici Hvala vam za doživljaj Anne-Marie Evaldsson. (22. april 1997) Občudujem to sestro, da kljub svoji invalidnosti duhovno ne opeša. Poročilo me je navedlo na razmišljanje. Mnogi se niti ne zavedamo vrednosti tega, kar imamo in lahko uporabljamo v službi Jehovu. Rada bi pohvalila to sestro in njeno zvesto prijateljico. Kako odličen zgled!

R. A., Ekvador

Zelo spodbudno je vedeti, da je nekdo, ki je slep, zaposlen, sodeluje v pohišni strežbi, vodi biblijske pouke in se vsak teden udeležuje krščanskih shodov. Daje mi občutek, da je tudi moja strežba, če dam v njej vse od sebe in jo ohranjam na prvem mestu, vredna truda. Duhovni vid je vsekakor nadvse pomemben. Anne-Marie Evaldsson se bom spominjal z globoko ljubeznijo in cenjenjem.

J. O., Nigerija