Pogled v svet

Porokam grozi zaton

V Kanadi zakonska zveza kot institucija hitro izgublja vrednost. V The Toronto Star so zapisali, da se je (po statistiki) v zadnjih 15 letih »število Kanadčanov, ki neporočeni živijo skupaj, skorajda potrojilo, s 700.000 na 2 milijona, kar je na leto šestkrat več, kot je porok«. Poleg tega poročilo še pove, »da je v Kanadi sedaj polovica vseh prvih zvez zunajzakonskih skupnosti, v Quebecu pa so od petih parov takšni štirje«. Zakaj je zdaj tako? Zunajzakonske skupnosti so »očitno del družbene revolucije, le še en člen v nizu zavračanja institucij družbenega reda, ki so sedaj iz mode«. Časopisni članek omenja, da se je »nekoč na tako skupno življenje gledalo kot na poskusni zakon, danes pa je že kar alternativa zakonski zvezi«.

»Mojzesov agens«

Na Japonskem je dvema fizikoma, kot poroča New Scientist, v laboratoriju uspelo razdeliti vodo. Masakazu Ivasaka in Šogo Ueno z univerze v Tokiju sta okoli vodoravne, delno z vodo napolnjene cevi, z močnimi električnimi tuljavami ustvarila močno magnetno polje. To magnetno polje, kakih 500.000-krat močnejše od zemeljskega, je potisnilo vodo ob konca valja, na sredini pa je ostal suh. Pojav, s katerim so se znanstveniki prvič srečali 1994, so ponovili še fiziki v Evropi in Združenih državah. Kako je pravzaprav s tem? Koiči Kitazava, kolega s Tokijske univerze, pravi, da »je voda nekoliko diamagnetna. Zato močan magnet vodo odriva in jo od tam, kjer je magnetno polje močno, potiska tja, kjer je šibko.« Kitazava je ta pojav imenoval »Mojzesov agens«.

Neolikani turisti

Italija je zaradi bogate kulturne dediščine priljubljena turistična dežela. Na žalost pa se dopustniki velikokrat kaj grdo vedejo. Kot je povedal Mario Lolli Ghetti, predstavnik Firenc za okolje in arhitekturno dediščino, »mnogi mislijo, da smejo početi stvari, ki jih doma ne bi počeli niti v sanjah«. Zato so v Firencah izdali »Listino turistovih pravic in dolžnosti«, ki obiskovalce spomni, kaj smejo in česa ne, poroča La Repubblica. Povzemimo le nekoliko opozoril: Ne kopajte se in ne namakajte nog v fontanah; ne prirejajte piknikov pred spomeniki in muzeji; ne mečite po tleh pločevink in žvečilnih gumijev; za v muzeje se ne oblačite v brezrokavne majice; v zgodovinskih vrtovih in na trgih se ne sončite v kopalkah. Turisti, ki se lepo obnašajo, so seveda še vedno cenjeni in dobrodošli.

Dilema, kako hraniti dojenčka

»Zdravniki in zdravstvene ustanove so novim mamicam v revnejših državah dve desetletji svetovali isto: z dojenjem varujete zdravje svojih otročičkov,« piše The New York Times. »Danes pa je pandemija aidsa ta preprosti nasvet razvrednotila. Raziskave kažejo, da z virusom aidsa okužene doječe matere virus velikokrat prenesejo z mlekom. [. . .] Pri Združenih narodih po nedavni oceni sodijo, da se je tretjina vseh s hivom okuženih dojenčkov okužila prav z mlekom svojih mater.« Druga možnost je otroška hrana, toda tudi s tem so svojevrstne težave. V veliko državah matere nimajo dovolj denarja za otroško hrano ali za steriliziranje stekleničk, še celo pitne vode nimajo. Zaradi tega imajo otročički drisko, kar jih dehidrira, imajo pa tudi težave z dihanjem in prebavo. V ubožnih družinah otroški hrani prilivajo preveč vode, zato so otroci še podhranjeni. Zdravstvene oblasti se sedaj trudijo, da bi omenjeni možnosti uravnovesile. Po svetu pa se vsak dan s hivom okuži prek 1000 dojenčkov in otrok.

Higienski nivo po svetu se znižuje

The New York Times poroča, da »skoraj tri milijarde ljudi, torej dobra polovica svetovnega prebivalstva, nima niti osnovnih higienskih pogojev«. Te ugotovitve ene vsakoletnih raziskav z naslovom Progress of Nations, ki jo opravijo pri Unicefu (Sklad ZN za otroke) razkrijejo tudi, da »se higienski nivo po svetu slabša, ne izboljšuje«. Tako denimo, so v nekaterih državah revnim priskrbeli več pitne vode, spodletelo pa jim je pri kanalizaciji. Poročilo pove, da je prav slaba osnovna higiena kriva za precej novih bolezni in tudi za vnovično pojavljanje starih. Sodijo, da vsako leto prek dva milijona otrok umre zaradi bolezni, ki so tako ali drugače povezane z nehigienskimi razmerami. Avtor študije Akhtar Hameed Khan pravi: »Ko so vaše sanitarije takšne kot v srednjem veku, imate tudi bolezni toliko, kot so jih imeli tedaj.«

Dom je najpomembnejši

Ali otrokom dnevno varstvo, ko jih medtem, ko so starši v službi, čuva kdo drug, koristi? To so v Združenih državah ugotavljali s študijo pri Državnem inštitutu za zdravje otrok in razvoj človeka. Odlični raziskovalci otroškega varstva so pri 14 univerzah podrobno spremljali varstvo 1364 otrok od rojstva do treh let starosti. Za dobrih 20 odstotkov otrok so skrbele njihove matere kar doma; za vse druge pa so poskrbeli v vrtcih ali pri varuškah. In rezultati? V reviji Time so zapisali: »Raziskovalci so ugotovili, da imajo otroci v kakovostnem dnevnem varstvu, kjer se odrasli z njimi veliko in z občutkom pogovarjajo, rahlo prednost pred otroki, ki so deležni manj pozornosti, če govorimo o jezikovnih in učnih sposobnostih. Najvažnejše, kar so odkrili, je to, da vpliv varstva sploh ni toliko pomemben za duševni in čustveni razvoj, kakor za kakovostno družinsko življenje. [. . .] Raziskovalci sodijo, da se lahko samo 1 odstotek razlike v duševnem in čustvenem razvoju pripiše dejavnikom dnevnega varstva, medtem ko se 32 odstotkov lahko pojasni le z drugačnimi, kakovostnejšimi otrokovimi izkušnjami v njegovi družini. Kaj hočejo s tem povedati? Da je dom tisto učno središče, ki nekaj šteje.«

Neobičajno prijateljstvo

Dolgo so se znanstveniki čudili odnosu med mravljami in afriškimi akacijami. Mravljam drevesa dajejo hrano in streho. Mravlje pa zato z dreves odganjajo žuželke, ki bi drevesom lahko škodovale, in pikajo živali, ki bi jedle listje. Videti je, da je od te zaščite odvisno preživetje dreves. Toda drevesa za opraševanje potrebujejo leteče žuželke. In kako le-te sploh dobijo to priložnost? Po pisanju v znanstveni reviji Nature, drevesa, ko »je njihovo cvetje najlažje oprašiti«, oddajajo kemično snov, ki mravlje naredi nedejavne. Tako lahko žuželke »v najprimernejšem trenutku« obiščejo cvetove. Ko pa je cvetje oprašeno, se mravlje zopet poprimejo svoje stražarske dolžnosti.

Našli so Gutenbergovo Biblijo

Del Biblije, ki jo je Johannes Gutenberg natisnil v 15. stoletju, so v začetku leta 1996 našli v cerkvenem arhivu v Rendsburgu v Nemčiji. Wiesbadener Kurier je objavil, da so teh 150 strani Biblije najprej skrbno raziskali in šele potem objavili, da je res Gutenbergova. Po svetu je še 48 Gutenbergovih biblij, od teh jih je 20 kompletnih. »Mislijo, da je ta znamenita dvodelna Biblija Johannesa Gutenberga prvi veliki knjižni tiskarski dosežek,« je še zapisal časopis. Ta zadnja najdba »še ima dobro ohranjeno originalno verigo, s katero so Biblijo pritrdili na prižnico, da je ne bi kdo ukradel«.

Živijo dlje

Kaj človeku pomaga, da je dlje zdrav in dolgo živi? Doktor George Vaillant iz bostonske Brigham and Women’s Hospital je povedal: »Čustveno dokaj stabilnega človeka povečini ne načenjajo psihični stresi, zato mu to za zdravje bolj pomaga kot pa razgibavanje in hrana.« Vaillantovo mnenje temelji na še trajajoči raziskavi, ki zajema prek 230 moških, ki so jih leta 1942 izbrali v ta namen. Ko so bili stari 52 let, so jih, tiste še zdrave, razdelili v tri skupine: na »stresne« (ki so preveč pili, redno jemali pomirila ali hodili k psihiatru), na »nestresne« (ki niso nikoli preveč pili ali jemali sredstev, ki vplivajo na razpoloženje in niso hodili k psihiatru) ter »vmesne« (ki so nekje med obema skupinama). Pri 75 letih je umrlo »samo 5 odstotkov [nestresnih], vendar 25 odstotkov vmesnih in 38 odstotkov stresnih moških«, poroča Science News. Gotovo tudi zdrava prehrana in redno razgibavanje pomagata k dobremu zdravju. Toda, »videti je, da je dolgost življenja, zlasti pri moških, odvisna od čustvene stabilnosti, ta jih namreč varuje pred izredno hudimi pretresi«, piše Science News.