Pogled v svet

Alkoholizem v Mehiki

Mehiški inštitut za socialno varnost je opravil raziskavo, ki je pokazala, da je bilo 1991. leta v državi več kot štiri milijone alkoholikov. Do 1997. leta pa se je število morda že podvojilo, so zapisali v mexiškem časopisu El Universalu. Citirali so izjavo Kluba anonimnih alkoholikov, da jih od osmih milijonov alkoholikov v Mehiki, kar tri milijone živi v prestolnici Mexico. El Universal še zapiše, da se v Mehiki večina kaznivih dejanj zgodi pod vplivom alkohola. Zloraba alkohola je kriva tudi za odsotnost z dela in za slab šolski uspeh. Jose Manuel Castrejon, predstavnik Državnega sveta proti zasvojenosti, pravi, da »je z zlorabo alkohola tesno povezanih 50 odstotkov primerov nasilja v družini in petina nesreč pri delu«.

Koristne informacije za letalske potnike

Dolga letalska potovanja stresno vplivajo na um in telo, in londonski časopis The Times v olajšavo ponuja nekaj predlogov. Mednje spada to, da »se ogibate alkohola, uživate pa veliko brezalkoholnih pijač, jeste samo lahke jedi in si predstavljate, da ste v kakšnem prijetnem kraju«. Zaradi dolgega mirnega sedenja lahko zatečejo stopala in obleke lahko postanejo pretesne. Po poročilu The Timesa torej »zdravniki svetujejo, da popustite tesnenje oblačil, si sezujete čevlje in zaprosite za sedež blizu prehoda, da se tako lahko večkrat sprehodite do sanitarij«. Z razgibavanjem in pretegovanjem rok in nog med potovanjem si boste pomagali preprečiti težave s krvnim obtokom. V boju z jetlagom oziroma simptomi časovnega premika »potovanja vajeni ljudje včasih prilagodijo vsakodnevne navade že pred potovanjem. Tisti, ki so namenjeni proti vzhodu, en teden vstajajo bolj zgodaj, kateri pa so namenjeni proti zahodu, hodijo spat v poznih urah.«

Dnevno potujoče tokijske vrane

Vrane v Tokiju na Japonskem so se navadile vsakodnevno potovati s podeželja v mesto in nazaj, poroča The Daily Yomiuri. Strokovnjaki za ptice pravijo, da se je to začelo že pred nekaj leti, ko se je populacija vran v tokijskih parkih in na cerkvenih zemljiščih tako zelo povečala, da so si vrane morale splesti gnezda drugod. Takrat so tudi odkrile udobnosti predmestnega življenja. Eno pa so pogrešale, namreč, slastno mestno hrano: smeti in zavržene ostanke. Problem so rešile tako, da so razvile »vzorec vozaškega življenja, podoben tistemu, ki ga imajo stalno zaposleni delavci. Zjutraj letijo v mestna območja, da si poiščejo hrano,« piše v The Daily Yomiuri, »nato pa se zvečer vračajo v predmestja.«

Ogroženi naravni zakladi

◆ Na severovzhodnem področju Indije, bogatem z rastlinskim in živalskim življenjem, je zdaj na seznamu ogroženih 650 rastlinskih in 70 živalskih vrst. Ranljivi ekosistem v Meghalayi, zvezni državi ob bangladeški meji, so razpoznali za eno od 18-ih ,žarišč‘, kjer je v nevarnosti biološka raznolikost. The Asian Age je poročal, da ekosistem med drugim ogrožata človekovo opustoševanje in divji lov. Biološka raznolikost v sedmih severovzhodnih indijskih zveznih državah velja za ekološko bolj ranljivo in občutljivo kakor pa tista v drugih delih države.

◆ Tudi v Italiji narašča število ogroženih rastlinskih vrst in podvrst. Leta 1992 jih je veljalo za ogroženih 458, do 1997. leta pa je to število naraslo na 1011. »Približno sedmina vseh vrst, ki predstavljajo italijansko floro, je kako ogrožena, in v zadnjih nekaj letih je izumrlo vsaj 29 vrst,« je razloženo v Corriere della Sera. Več kot 120 jih je »v veliki nevarnosti, da izumre v neposredni prihodnosti«, v bližnji prihodnosti pa ta nevarnost grozi še skoraj 150 vrstam. V očeh botanika Franca Pedrottija iz camerinske Univerze »te številke razodevajo vznemirljiv položaj«. Neka rastlina je nekoč izumrla v svojem naravnem življenjskem okolju, takrat ko so edino področje, kjer je uspevala, spremenili v nogometno igrišče.

◆ V Argentini je v nevarnosti 500 od 2500 avtohtonih živalskih vrst, poroča buenosaireški časopis Clarín. »Čeprav je ohranitev biološke raznolikosti odločilna za današnjo in prihodnjo blaginjo ljudi, je veliko živali v nevarnosti, da izumre,« pravi Claudio Bertonatti, vodja ohranitvenega oddelka Sklada za življenje v divjini. Med ogroženimi živalmi v Argentini so raznoliki pasavci, jaguar, vikunja, kit in kopenska želva. »Kljub temu, da je trgovanje z želvami prepovedano,« pravi poročilo, se jih v Buenos Airesu in okolici proda »kakih 100.000 vsako leto«. Bertonatti je opazil: »Človek, ki naj bi se prvi zanimal za zaščito tega vira zakladov, je odgovoren za večji del nevarnosti, ki veliko vrst spravljajo na rob izumrtja.«

Ali je Marija prva videla vstalega Kristusa?

Papež Janez Pavel II. je izjavil, da »lahko upravičeno verjamemo, da je prvi človek, ki se mu je vstali Jezus prikazal, bila Mati [Jezusa, Marija]«. (L’Osservatore Romano) O tem, da bi bila ob odkritju praznega groba navzoča Jezusova mati, ne govori nobeno od štirih evangeljskih poročil. Vseeno pa je papež dodal: »Kako bi lahko bila Blagoslovljena Devica, pričujoča v prvi skupnosti učencev (prim. Dejanja 1:14), ločena od tistih, ki so se srečali z njenim božanskim Sinom po njegovem vstajenju od mrtvih?« To, da v evangelijih ni nobenega poročila o srečanju Jezusa z materjo, je papež skušal pojasniti z raznimi argumenti. Ostaja pa dejstvo, da sveti duh evangeljskih piscev ni navdihnil, da bi omenili kar koli takega. V povezavi s tem tudi ni omenjena v apostolskih pismih. (2. Timoteju 3:16)

Južna poletna nevarnost

Januar je na južni polobli eden od najtoplejših mesecev. Ob vročem vremenu se je važno zaščititi pred sončarico, razlaga revija FDA Consumer. Sončarica vsako leto povzroči na stotine smrti, vendar se jo dá popolnoma preprečiti, pravi endokrinologinja dr. Elizabeth Koller. Sončarica lahko nastopi zaradi naprezanja na vročini, lahko pa prizadene tudi starejše, ki nimajo klimatizacije, vendar imajo v ozadju kakšno zdravstveno težavo, kot je diabetes ali srčna bolezen. Ko se temperature dvignejo, v FDA Consumerju priporočajo pitje velike količine vode – pri gibanju tudi liter vsako uro. Na soncu imejte zaščito pred sončnimi žarki, širokokrajni klobuk in ohlapno obleko. Če nimate klimatizacije in vam grozi sončarica, »si napravite sveže hladne kopeli, pogosto se pršite z vodo in se usedite pred ventilator. Če vas obide slabost, nujno pokličite zdravniško pomoč.« Dr. Koller svari: »Če se kdo pregreje, vam za ukrepanje ostaja samo nekaj minut.«

»Mučenje« pri delu

»Glavoboli, utrujenost, poslabšan spomin, motnje vida, vrtoglavost, težave z dihanjem, kataralna gluhota, tinitus [in] spremembe na koži« – vse je lahko posledica sindroma nezdravih stavb oziroma SNS-ja, pravi Jack Rostron, raziskovalec z Univerze Johna Mooresa. SNS, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija uradno priznala 1986. leta, lahko »tako dolgočasno stvar, kot je iti na delo, spremeni v bližanje mučenju,« trdi Rostron. V stavbah s centralno nadzorovano klimatizacijo in neprodušno zaprtimi okni se lahko kopičijo onesnaževalci zraka, kot so toksični plini in delci, ki jih oddajajo fotokopirni stroji in tiskalniki, poročajo v londonskem The Independent. Da bi se ognili SNS-ja, je treba klimatizacijski sistem pogosto in temeljito čistiti. Rostron opaža: »Delovna učinkovitost se poveča, kadar manjša skupina ljudi dela v manjši pisarni, kjer si lahko odpirajo okna.«

Zimsko opozorilo

Vsakomur, kdor preživlja čas zunaj na zimskem mrazu in vetru, grozi hipotermija, nevarno znižanje telesne temperature, poročajo v časopisu The Toronto Star. Do tega pride takrat, »ko telo zgublja toploto hitreje, kot jo lahko proizvaja,« piše v poročilu in še pristavi, da »za hipotermijo ni potrebno, da je temperatura pod ničlo«. Pri starejših presnova pogosto ne more nadomestiti izgubljene toplote. Ti so skupaj z otroki v največji nevarnosti. Ko človeka »zebe, je premočen, lačen, se trese, toži [in] mu zunaj ni všeč,« mu morda grozi hipotermija, poročajo v Wilderness First Aid Handbook. Takšnega bi morali vzeti pod streho, mu dati suha oblačila, hrano in tekočino, toda ne alkohola ali kofeina. Če ne kaže znakov izboljšanja, bi morali nemudoma poiskati zdravniško pomoč.