Prenasičenost z informacijami — Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA

Prenasičenost z informacijami

V TEM 20. stoletju smo priče največji prenasičenosti z informacijami doslej. Svet zasičujejo tiskane informacije, informacije, ki prihajajo po radiu, televiziji, Internetu, ali kako drugače. David Shenk je v svoji knjigi Data Smog—Surviving the Information Glut zapisal: »Prenasičenost z informacijami je postala prava nevarnost. [. . .] Smo v nevarnosti pred informacijsko debelostjo.«

Razmislimo na primer o nekem znanem časopisu. Pravijo, da običajni dnevnik The New York Times vsebuje več informacij, kakor jih je povprečni Anglež iz 17. stoletja zvedel v vsem svojem življenju. K poplavi izdanih informacij pa poleg dnevnika prispevajo še vsakovrstne revije in knjige na sto in eno temo. Vsako leto natisnejo na desettisoče knjig. Znanstvene informacije se vsakih šest let podvojijo, zato nas ne preseneča dejstvo, da je že samo tehničnih revij po vsem svetu več kot 100.000. Uporabnikom računalnikov pa je po Internetu dostopno neizmerno morje informacij.

Kako pa je z revijami? Svet so preplavile revije za poslovneže, ženske, najstnike, revije o športu in razvedrilu, pravzaprav revije, ki obravnavajo skoraj vsako temo in človekovo zanimanje, in vse hlastajo po naši pozornosti. Kakšna pa je vloga oglaševalca, ki so ga dobro opisali kot »razglaševalca ničnosti«? Richard S. Wurman je v svoji knjigi Information Anxiety komentiral: »Oglaševalne posredovalnice s točo reklam, ki od nas zahtevajo, da jih pogledamo, slišimo, ovohamo in se jih dotaknemo, napadajo naša čutila.« Trdijo, da potrebujete najnovejši izdelek najnovejše kakovosti, da »ne boste zaostajali za sosedom«.

Avstralski psiholog in socialni raziskovalec dr. Hugh MacKay je dejal, da ,svet preplavljajo informacije in vabijo ljudi, naj se pridružijo hitremu prometu informacijske superavtoceste‘. Po mnenju dr. MacKaya je težava v tem, da se mnogi v svetu zaradi eksplozije novic in tekočih dogodkov, ki so del radijskega in televizijskega programa, pa tudi zaradi izrednega izbruha računalniško-informacijskih omrežij odzivajo na informacije občil, ki resnično pogosto niso cela zgodba, temveč le delna predstavitev dejstev in dogodkov.

Kaj je informacija?

Latinski koren besede informare vsebuje misel oblikovanja neke stvari, kakor lončar oblikuje glino. Zato nekatere definicije »informirati« pojasnjujejo z »modelirati mišljenje« ali »oblikovati oziroma vzgajati mišljenje«. Večina bralcev se še dobro spominja, da je bila informacija pred kratkim le seznam dejstev oziroma podatkov o podrobnostih, kot so: kdo, kje, kaj, kdaj in kako. Z informacijo ni bil povezan nikakršen način izražanja niti besedni zaklad. Če smo jo potrebovali, smo morali samo povprašati po njej ali pa jo sami poiskati.

Toda nastopila so devetdeseta leta in svet je dobil toliko novih z informacijo povezanih besed, da lahko že te same povzročijo zmedo. Nekatere od teh besed ali izrazov so dokaj enostavne in razumljive, kot so »infomanija«, »tehnofilija« in »informacijska doba«, druge pa lahko povzročijo prave težave. Danes je z infomanijo prežet ves svet. Infomanični ljudje verjamejo, da je človek, ki ima največ informacij, v prednosti pred tistimi, ki do njih ne morejo priti, sama informacija pa ni več sredstvo za dosego cilja, temveč cilj sam.

To manijo podpira prava poplava telekomunikacijskih sistemov, na primer telefaks, prenosni telefon in osebni računalnik, za katerega nekateri menijo, da je simbol in maskota te informacijske dobe. Res je, s priročnostjo, hitrostjo in močjo računalnikov je postalo dostopnih toliko informacij kot še nikoli doslej. Toliko jih je že dostopnih, da je Nicholas Negroponte z massachusettskega tehničnega inštituta rekel: »Računalniki niso več zgolj računalniki. Imamo jih za način življenja.« Posledica tega je, da danes informacije in tehniko, ki jih posreduje, pretirano vrednotijo, včasih tudi močno spoštujejo, mnogi z vseh delov sveta pa so jim prav predani. Televizijskim novicam in oddajam o tekočih dogodkih pripisujejo skoraj položaj svete resnice, iz televizijskih govornih oddaj pa priteka pravo morje nepomembnih podatkov, ki jih nekritična in lahkoverna javnost mirno sprejme.

Informacijska doba je tako spremenila način našega življenja in dela, da danes mnogi tako ali drugače bolehajo za »informacijsko tesnobo«. Kaj pravzaprav je informacijska tesnoba? Kako lahko veste, ali jo imate tudi vi? Ali lahko kaj storite glede tega?

[Navedba vira slike na strani 3]