Mladi vprašujejo:

Ali so rejvi nedolžna zabava?

»Kadar plešem in mi roke plavajo po zraku, ko mi glasba pretresa telo, čutim, kako me napolnjuje energija drugih plesalcev. Kot da sem zamaknjena.« (Gena)

TAKO je Gena opisala navdušenje nad tem, kar je občutila, ko je bila na rejvu. Te plesne zabave, ki ponavadi trajajo vso noč, so prvič postale priljubljene v 80. letih tega stoletja v Britaniji. Danes pa se pojavljajo že po vseh delih sveta, tudi v Belgiji, Indiji, Južnoafriški republiki, Kanadi, Nemčiji, Novi Zelandiji in Združenih državah.

Rejve prirejajo v diskotekah, zapuščenih skladiščih, na praznih zemljiščih, skratka povsod, kamor se lahko ljudje zberejo ter se vso noč nepretrgoma prepuščajo divjemu plesu. »Mladi se za zabavo vse bolj odločajo za rejve ter vse manj za običajne diskoteke,« je pisal Adam Levin v johannesburškem Sunday Times Magazine iz Južnoafriške republike. »Če vam jih vaši najstniki še niso omenili,« je dodal, »potem imate težave s komunikacijo.«

Pogled na rejvsko sceno

Rejvi so včasih zaviti v skrivnost. Tedaj do zadnjega dne ne objavijo, kje bodo. Toda ko se prižgejo večbarvne bliskajoče se luči in zaigrajo ponavljajoči se ritmi tehno glasbe, je lahko zbranih od nekaj deset pa do več tisoč groteskno oblečenih mladih. »To je kakor velika zedinjena množica ljudi, ki plešejo in v taktu sproščajo svojo agresivnost,« pravi Katy, študentka drugega letnika na kolidžu.

Toda rejv ni samo ples. Je tudi kultura oziroma »scena«, kot temu rejverji radi rečejo. Temeljno načelo rejvske scene je po splošnem mnenju mir, ljubezen, enotnost in spoštovanje, in to ne glede na raso, narodnost ali spolno usmerjenost. »Na teh zabavah skušamo pomešati kulture,« je dejal neki lastnik trgovine, specializirane za prodajo posnetkov plesne glasbe. »Bistvo je biti skupaj,« dodaja, »in skupni ples je dober način, da to dosežemo.«

Ob takšnih, na pogled plemenitih idealih se morda vprašujete: ,Le kaj bi lahko bilo narobe z rejvi?‘ Toda rejvska scena ima še drugo stran, o kateri bi bilo dobro razmisliti.

Senčna stran rejvov

Nekateri trdijo, da je na rejvih le redko alkohol. Čisto drugače pa je z drogami. »Marsikdo meni, da bi javnost morda laže sprejela rejvsko sceno, če ne bi bilo na njej toliko drog,« je priznal rejver Brian. »Seveda pa,« je dodal, »se mnogo drugih sprašuje, kako bi rejvi brez njih sploh nastali.«

Na nekatere rejve sta se pritihotapila marihuana in LSD, toda videti je, da imajo rejverji raje MDMA, bolj znan kot ecstasy. Tisti, ki ga jemljejo, trdijo, da je sorazmerno varen. Pravijo, da jim preprosto vlije energijo, da lahko plešejo vso noč, ter jim okrepi evforično razpoloženje. V The New York Timesu pa je pod naslovom »Priljubljena droga lahko okvari možgane« pisalo, da lahko ecstasy »dolgoročno in škodljivo vpliva na tek, spanje, razpoloženje, impulzivnost in druge mentalne funkcije«. To pa še ni vse. »Zaradi ecstasyja je nekaj ljudi že umrlo,« je dejal dr. Howard McKinney, »bilo pa je tudi nekaj primerov, ko je ljudem, ki so vzeli sicer normalno dozo, začelo popuščati srce, odpovedala so jim jetra ali pa so padli v komo.« Dr. Sylvain de Miranda je torej čisto upravičeno rekel: »Rejverji, ki jemljejo ecstasy, plešejo s smrtjo.«

Nesintetične droge, kot so naravni LSD, acceleration, naravni ecstasy ali flash, lahko prav tako škodijo. Ugotovili so denimo, da lahko nesintetična droga acceleration v nekaterih okoliščinah povzroči srčni napad, pa tudi smrt.

Tisti pa, ki še vedno trdijo, da droge, ki se jih jemlje na rejvih, ne škodijo, bi morali razmisliti še o nečem. Policijski detektiv Ian Briggs iz Kanade je zatrdil, da 90 odstotkov drog, ki jih prodajajo kot ecstasy, to sploh niso. »Veliko ga je PCP ali kakšne druge nevarne droge,« je dejal. »Ljudje, ki jih prodajajo, so brezvestni. Ko droge pričnejo delovati, jih ni blizu.«a

Res je, da na nekaterih rejvih ni drog. Toda tudi rejverji sami priznavajo, da je pogosto nemogoče predvideti, ali bo kdo od navzočih, mnogo od njih ali pa kar večina, pod vplivom kakšne nezakonite snovi.

Ali so rejvi resnično zate?

Z glasbo in plesom samo po sebi ni nič narobe, niti ni neprimerno veseliti se. Biblija navsezadnje pravi, da je »čas za veselje« in »čas za plesanje«. (Propovednik 3:4, Today’s English Version) Poleg tega nas spomni: »Veseli se [. . .] v mladosti svoji.« (Propovednik 11:9) Stvarnik ti torej želi, da bi bil srečen! Vseeno pa se spomni, da »ves svet leži v Hudobnem«, Satanu Hudiču. (1. Janezov 5:19) Zato sploh ni presenetljivo, če so z nezdravimi elementi okužene prav tiste oblike zabave, ki jih ta svet hvali.

Pomisli na primer na tiste, ki zahajajo na rejve. Ali poslušajo biblijsko svarilo, naj se ,očistijo vsakega madeža mesa in duha‘? (2. Korinčanom 7:1) Rejverji se morda res zavzemajo za mir, ljubezen in enotnost. Toda »modrost [. . .], ki je od zgoraj,« ni le »miroljubna«, temveč je tudi »čista«. (Jakob 3:15, 17) Vprašaj se: ,Ali se morala tistih, ki zahajajo na rejve, sklada z merili Božje Besede, Biblije? Ali si res želim vso noč preživeti s tistimi, ki »veselje bolj ljubijo kakor Boga«?‘ (2. Timoteju 3:4; 1. Korinčanom 6:9, 10; primerjaj Izaija 5:11, 12.)

Dobro je razmisliti o teh pomembnih vprašanjih, saj je Pavel pisal, da »slaba družba pokvari dobre nravi«. (1. Korinčanom 15:33, SSP) Če se družiš s tistimi, ki kažejo, da ne upoštevajo Božjih zakonov, se bo to končalo z nesrečo. V Bibliji namreč piše: »Kdor hodi z modrimi, postane modrejši; kdor pa se druži z bedaki, se pohujša.« (Pregovori 13:20)

Dejstvo je, da veliko rejvov ni nič drugega, kot zabava, polna drog, in navzoči lahko žanjejo bridke posledice. Tako je na primer na nekatere od njih posegla policija in jih zaprla, ker niso bili zakoniti ali pa so bile tam tudi droge. Ali želiš, da bi te prištevali k tistim, ki niso poslušni zakonu? (Rimljanom 13:1, 2) Ali lahko greš na takšno zabavo in ostaneš ,neomadeževan od sveta‘, četudi ni videti, da se tam krši zakon? (Jakob 1:27) In ali lahko odideš na rejv, obenem pa ohraniš čisto vest pred Bogom in ljudmi, če upoštevaš, da Biblija obsoja bučno veseljačenje oziroma »divje zabave« (Byington)? (Galatom 5:21, NW; 2. Korinčanom 4:1, 2; 1. Timoteju 1:18, 19)

Jasno je, da se morajo kristjani paziti te nevarnosti. Toda ne obupaj. Še vedno je veliko načinov sprostitve, v katerih lahko uživaš. Mnoge družine Jehovovih prič se denimo dogovorijo za zdrava srečanja.b Ta so dobro načrtovana in nadzorovana, zato se vsi navzoči počutijo duhovno in telesno osveženi. Še pomembnejše pa je, da krepilno druženje ugaja Jehovu, ,srečnemu Bogu‘, ki želi, da bi se njegovo ljudstvo veselilo. (1. Timoteju 1:11, NW; Propovednik 8:15)

[Podčrtna opomba]

[Okvir na strani 26]

Kaj je tehno?

Tehno je, enostavno povedano, elektronska plesna glasba. Zajema veliko stilov. Večina ljudi bi tehno opisala kot ritmično glasbo, saj je njen ritem navadno od 115 do 160 udarcev na minuto.

»Tistemu, ki ga doslej še ni poslušal,« piše v The European, »zveni kakor brnenje, ki ga slišite na zobozdravniškem stolu, skupaj z zvoki, kakršne si zamišljate, da so bili v noči pokončanja Sodome in Gomore.« Nekatere pa takšen enakomeren ritem tehna privlači. »Meni,« je dejala osemnajstletna Christine, »daje ta glasba občutek neomejene svobode in neodvisnosti.« Sonja meni podobno. »Sprva,« je priznala, »mi tehno sploh ni bil všeč. Toda bolj ko ga poslušaš, bolj ga sprejemaš. Če pa ga daš naglas, in to močno, ne moreš uiti bobnečemu ritmu. Samodejno se pričneš gibati. Če ne paziš, lahko ritem obvlada célo tvoje telo.« Devetnajstletna Shirley pa vidi v tehnu nekaj več. »To ni samo glasba,« pravi. »To je ves način življenja, ki se odraža v oblačenju in govorjenju.«

Kristjani želijo ,presojati, kaj je Gospodu po volji‘. (Efežanom 5:10) Zato želijo biti previdni glede tehna, kakor so pač glede vsakega glasbenega stila. Če te tehno privlači, se vprašaj: ,Kako ta glasbeni stil vpliva name? Ali sem po njem srečnejši(a), ali me pomirja? Ali pa me vznemirja ter morda vzbuja jezo ali nemoralne misli? Ali me zaradi navdušenja nad tem stilom glasbe mika tudi življenjski slog njenih privržencev? Ali me lahko zgrabi skušnjava, da grem to glasbo poslušat na rejv in tam po njej plesat?‘

Na koncu lahko upravičeno rečemo: tvoj glasbeni okus je lahko takšen ali drugačen, toda nikoli ne dovoli, da poseže v tvoj odnos z nebeškim Očetom.