Kaj je v največjo korist otroka?

RAZVEZATI SE ali ne razvezati se? To je veliko vprašanje mnogih nesrečno poročenih ljudi. Pred leti so iz moralnih in verskih razlogov na razvezo gledali namrščenega čela, če ne že obsojajoče. In nesrečno poročeni starši so navadno zaradi otrok ostali skupaj. Merila sedanjega sveta pa so se v zadnjih časih korenito spremenila. Danes je razveza široko sprejeta.

Vendar pa je precej staršev, sodnikov, družboslovcev in drugih kljub splošnemu sprejemanju razveze zaskrbljenih zaradi njenih slabih učinkov na otroke. Sedaj je slišati več opozoril. Kopičijo se dokazi, da razveza lahko uničujoče vpliva na otroke. Starše se spodbuja, naj mislijo na to, kakšne posledice bi imela razveza zanje in za njihove otroke. Sociologinja Sara McLanahan s Princetonske univerze pravi, da »bi si verjetno moralo med dve tretjini in tri četrtine družin, ki se razvežejo, vzeti več časa za razmislek, ali ravnajo prav«.

Nedavne raziskave kažejo, da so otroci razvezanih staršev v večji nevarnosti pred najstniško nosečnostjo, pred tem, da pustijo šolo, da padejo v depresijo, pred razvezo lastnega zakona in pred tem, da se znajdejo na seznamu prejemnikov socialne pomoči. V zahodnem svetu razveza prizadene vsakega šestega otroka. Zgodovinarka Mary Ann Mason v svoji knjigi o dodelitvi otrok v Združenih državah pravi: »Otrok, rojen leta 1990, ima kakih 50 odstotkov možnosti, da se o njem na sodišču odloča, kje in s kom bo živel.«

Žal se sovražnost ne konča vedno z razvezo, saj se mnogi starši bojujejo še naprej, in sicer na sodiščih za dodelitev otrok in pravico do obiskovanja, kar je za otroke še nadaljnji stres. Ti čustveno nabiti spopadi v bojujočem se sodniškem ozračju preizkušajo otrokovo zvestovdanost staršem in po njih se otroci često počutijo nemočne in prestrašene.

Neka družinska svetovalka je dejala: »Razveza ne rešuje otrok. Včasih reši starše.« Resnica je, da starši z razvezo utegnejo rešiti kakšen svoj problem, hkrati pa z njo lahko svojim otrokom zadenejo udarec, katerega škodo se trudijo odpraviti do konca svojega življenja.

Vrste dodelitve otroka

Zaradi sovražnosti in čustvenega stresa ob razvezi zakonske zveze se je izredno težko mirno in razumno pogajati za dodelitev otroka v varstvo in vzgojo. Da bi kar se da zmanjšali starševski spopad in se ognili kontradiktornim pravdam, nekatera sodna okrožja dajejo alternativno možnost za rešitev spora, na primer zunajsodno poravnavo.

Poravnava takrat, kadar poteka prav, staršem omogoča, da se raje nekako dogovorijo, kakor da bi odločitev o tem, pri kom bo otrok živel, prepustili sodniku. Če poravnava ni mogoča, se starši morda lahko za dodelitev in obiskovanje dogovorijo po svojih odvetnikih. Ko se starši enkrat dogovorijo in to storijo tudi pismeno, lahko sodnik podpiše odredbo z njihovimi željami.

Kadar se starši o dodelitvi otroka nikakor ne morejo dogovoriti, bo pravni sistem večine držav priskrbel sredstva, s katerimi bo skušal zaščititi koristi otroka. Sodnikova prva skrb bodo otroci, ne starši. Sodnik bo pretehtal mnoge pomembne dejavnike, na primer želje staršev, otrokov odnos do obeh staršev, to, kaj ima otrok raje, in koliko je vsak od staršev sposoben skrbeti za otrokove vsakodnevne potrebe. Potem bo odločil, kje in s kom bo otrok živel, pa tudi kako se bosta starša dogovarjala o pomembnih odločitvah glede otrokove prihodnosti.

Kadar je otrok dodeljen enemu od staršev, je ta lahko tudi sam pooblaščen za sprejemanje odločitev. Kadar pa je dodeljen obema staršema, se morata o pomembnih odločitvah strinjati oba, na primer ko gre za otrokovo zdravstveno oskrbo in izobraževanje.

Vprašanja, ki morda nastopijo

Ko so v pravdi za dodelitev otrok starši, ki so Jehovove priče, morajo poleg omenjenega pretehtati tudi, kaj je v otrokovo največjo korist v duhovnem vidiku. Na primer: kaj če je roditelj, ki ni Priča, proti kakršnemu koli biblijskemu poučevanju otrok? Ali pa če je bil izobčen iz krščanske občine?

Zaradi tega je lahko odločitev za krščanske starše še kompleksnejša zadeva. Želijo ravnati modro in razumno, pa tudi ohraniti dobro vest pred Jehovom, ko v molitvi razmišljajo, kaj je v največjo korist otroka.

V naslednjih člankih bomo obravnavali vprašanja, kot so: Kako pri dodelitvi otroka gleda pravo na vero? Kako se lahko uspešno spoprimem z izzivom pravde o dodelitvi otroka? Kako naj sprejmem dejstvo, da mi otrok ni bil dodeljen? Kako naj gledam na skupno dodelitev otroka z izobčenim roditeljem?