Lepota alpskih narodnih parkov

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ FRANCIJE

V HUDOURNIKU teče kristalno čista voda, listi v vetru nežno šelestijo, nad nami nebo brez oblačka, sonce pa se prebija skozi drevesa. To so očarljivi prizori in šumi, ki nas pozdravijo, in prepričani smo, da so le uvod v čudovit dan. Kje pa sploh smo? V Ecrinsovem narodnem parku v Dofinejskih Alpah Francije.

Pri enem od vhodov parka na Ailefroideu, ob robu gozda, stojijo table, ki opozarjajo, da so določene dejavnosti, kot sta taborjenje ali netenje ognja, v parku prepovedane. Prosijo nas tudi, naj vse smeti odnesemo s seboj domov, in opazili smo, da psi nimajo vstopa, saj pogosto plašijo ali vznemirjajo tukajšnjo favno.

Čemu parki?

Kaj pa je pravzaprav narodni park in kakšnemu namenu služi? Prvi, Yellowstonski narodni park v zvezni državi Wyoming so ustanovili leta 1872 v Združenih državah. Od takrat so jih na vseh celinah odprli še mnogo. Samo v Franciji je sedem narodnih parkov, od katerih so trije v alpskem polmesecu, ki se razteza od Francije do Avstrije. Prvi narodni park v Evropi so ustanovili leta 1914 v kantonu Graubünden (Grisons) v Švici. Nato so leta 1922 odprli narodni park Gran Paradiso v Italiji. Drugi narodni parki alpskega polmeseca so še na območju Berchtesgadna v Nemčiji in Visokih Tur v Avstriji, Stelvio v Italiji in Triglavski narodni park v Sloveniji. Prvi narodni park v Franciji je bil Vanoise. Ustanovili so ga leta 1963.

Glavni namen narodnih parkov je zaščita naravne flore in favne. Omeniti moramo, da so še mnogi drugi parki, ki sicer nimajo narodnega statusa, a imajo povsem enak cilj. Med njimi sta Vercorski pokrajinski park v Franciji in rezervat Karwendel v Avstriji. Vendar imajo pazniki v narodnih parkih, zaradi posebnega statusa le-teh, določena pooblastila. Pooblaščeni so namreč, da z globo kaznujejo tiste, ki ne upoštevajo pravil parka. Če na primer v švicarski park pripeljete psa, lahko za kazen odštejete tudi do 500 švicarskih frankov (350 USD).

Morda je komu to videti nekoliko pretirano. Toda te omejitve in globe niso brez razloga. Samo pomislite: Nekoč smo v narodnem parku Mercantour v Maritimskih Alpah na jugovzhodu Francije naleteli na drobcenega mladega gamsa. Videti je bilo, da je sam in povsem nemočen. Vendar se ga nismo dotaknili, saj smo mislili na to, da utegne naš vonj odvrniti njegovo mamico, da bi ga ponovno sprejela. Toda zamislite si, da bi takrat imeli ob sebi psa! Ubogi gamsek bi se preplašil, še posebej če bi pes začel lajati.

Ali imajo potemtakem pazniki v parku le vlogo policistov? Seveda ne. Neki paznik, ki smo ga srečali v parku Mercantour, nam je razkazal, kje je ravno šla mimo čreda gamsov in v novozapadlem snegu za sabo pustila sledi. Pojasnil nam je tudi, kaj pomeni sled njihovih kopit. Tako smo bolj razumeli vlogo paznikov, ki ni le v tem, da ohranjajo naravno ravnovesje v parku, temveč da obveščajo in poučujejo.

Raznotero živalsko bogastvo narave

Po poti naprej, na oddaljenem pobočju hriba, ugledamo gamse, kako skačejo po zrnatem snegu vrhu ledenika. Opazimo tudi alpska svizca, kako poskakujeta po melišču. Nekateri svizci so presenetljivo krotki. Popotnikom se približujejo v upanju, da bodo dobili kaj za pod zob.

V nekaterih alpskih parkih živijo črede kozorogov. Največ jih je v parku Gran Paradiso v Italiji. Nepopisno veseli smo bili, ko smo jih nekaj ugledali v Mercantourju. V tem južnoalpskem parku je pravo bogastvo živali. Mufloni, neka vrsta divje ovce, se svobodno gibljejo, v zadnjih letih pa so se ponovno pojavili tudi volkovi. Vendar pa se obiskovalcem ni treba bati, saj ti redko vandrajo ob označenih poteh, poleg tega pa se tudi ogibajo ljudi. V preteklosti so po švicarskih Alpah romali tudi medvedi, toda zadnji, ki so ga videli, je bil ubit leta 1904. V zahodni Evropi so danes rjavi medvedi še v Pirenejih, na meji med Francijo in Španijo, v Kantabrijskem gorovju na severu Španije in v narodnem parku Abruzzi v osrednji Italiji. Po drugi strani pa lahko v Švicarskem narodnem parku včasih slišite zavijanje kopice jelenov.

Vendar pa tu živi poleg večjih živali še mnogo manjših, ki razveseljujejo obiskovalca, na primer hermelini in planinski zajci, ki se pozimi obarvajo v belo, pa tudi lisice, svizci in veverice. Ta področja naseljuje še na miriade insektov, tudi čudoviti metulji in marljive mravlje. Ljubitelji ptic prav gotovo ne bodo razočarani. Vidite lahko orla, kako leta visoko nad vašo glavo, v Švicarskem narodnem parku in v parkih Vanoise in Mercantour pa celo brkatega sera. Zelo pogosto je slišati tudi značilen zvok, ko detelj pri iskanju žuželk s kljunom tolče ob drevesno deblo. Mnogi sprašujejo, kako ti alpski prebivalci preživijo zimo. Živali so dobro prilagojene temu okolju, vendar bolne in stare v ostrih razmerah poginejo.

Alpska flora

V parkih so zaščitene celo rastline. Torej je prepovedano trganje rož, tudi prekrasnih žafranastih lilij, ki rasejo tik ob stezi. Morda se sprašujete, zakaj. Nekatere rastline, kot so znana planika, alpska vetrnica, rjasti sleč, gorski glavinec in nekatere vrste svišča, so redke in jih je treba zaščititi, da tako sploh lahko preživijo. Pestrost rož je prav impresivna.

Lepota narave je očitna tudi v drevesih, ki krasijo parke. Evropski macesni jeseni olepšajo gozd z zlato barvo. Po drugi strani pa je videti, da cemprin, neka vrsta bora, kljubuje težavnim neprilikam zime in je nenehen vir hrane pticam, znanim kot krekovti. Ta ptica shrani nabrana borova semena v golšo, nato pa jih zakoplje, da jih bo kasneje lahko pojedla. Tako prispeva k temu, da se borovec prenese tudi tja, kamor ga drugače ne bi zaneslo. Nedvomno bi lahko cel dan opazovali lepoto, ki nas obdaja. Toda če želimo priti do planinske koče, moramo pohiteti naprej.

Nadaljujemo hojo in kmalu pridemo do zahtevnejše poti. Videti je, kakor bi nas gamsi v gozdu čakali, in tako jih lahko fotografiramo. Vendar ta lepa bitja ob našem približevanju, ki se ga očitno ustrašijo, zbežijo. Pomislimo na čudovito Božjo obljubo, ki je zapisana v Izaiju 11:6–9: »Prebival bo volk z jagnjetom in leopard bo ležal pri kozliču, in tele in mladi lev in pitana ovca bodo skupaj, in majhen deček vodnik med njimi. In krava in medvedka se bosta skupaj pasli, njuni mladiči skupaj ležali [. . .] Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje.« Veselimo se obeta, da bo kmalu vsa zemlja postala parku podoben brezmejni raj, kjer bodo ljudje in živali brez strahu živeli skupaj.

[Slika na strani 13]

Gams v francoskih Alpah

[Slika na strani 14]

Oprezni svizec v narodnem parku Vanoise v Franciji

[Slika na strani 14]

Orel v narodnem parku Mercantour v Franciji

[Slika na strani 15]

Gams se vzpenja po francoskih Alpah

[Slika na strani 15]

Mladi gams

[Slika na strani 16]

Alpska roža

[Slika na strani 16]

Bodeča neža

[Slika na strani 16]

Orlica

[Slika na strani 16]

Kozorog

[Slika na strani 17]

Žafranasta lilija

[Slika na strani 17]

Zlati klobuk

[Slika na strani 17]

Alpska možina

[Slika na strani 17]

Svizec