Skrivnosti spanja živali
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ KENIJE
SPANJE – počivamo skoraj tretjino življenja. A daleč od tega, da bi bilo to zapravljanje časa! S spanjem zadovoljimo številne pomembne fiziološke in psihološke potrebe. Na spanje lahko torej gledamo kot na dragoceno Božje darilo. (Primerjaj Psalm 127:2.)
Nič čudnega, da ima spanje pomembno vlogo tudi v živalskem svetu. Pravzaprav lahko mnoge živali spijo presenetljivo, včasih prav zabavno in pogosto nenavadno. Poglejmo si nekaj primerov.
Prvaki v spanju
Kdor je kdaj videl spečega leva, kako v vročem opoldanskem afriškem soncu leži na hrbtu, s šapami dvignjenimi proti nebu, bi lahko hitro sklenil, da je ta divja mačka prav toliko krotka kot domača. Vendar pa videz vara. Thomas Campion, pisatelj iz 17. stoletja, je napisal: »Kdo leva spečega si upa dražiti?« Da, celo mogočni lev mora spati kakih 20 ur dnevno, da bi lahko živel roparsko življenje.
Poglejmo si tudi tuataro, dremavo kuščarju podobno žival iz Nove Zelandije. Približno pol leta lahko spi zimsko spanje. Tuatara je namreč tako lenobna, da zaspi celo medtem, ko žveči hrano! Toda vse to spanje ji očitno koristi, saj znanstveniki menijo, da lahko nekatere tuatare živijo tudi okrog 100 let!
Tudi druge živali lahko prav kakor kralj Matjaž iz pripovedi spijo dolga obdobja. Mnoge tako preživijo mrzle zime. Ko se pripravljajo na zimsko spanje, si kopičijo velike zaloge maščobe, po njej bodo namreč vse to dolgo obdobje spanja dobivale hrano. Kako pa to, da te speče živali med spanjem ne zmrznejo? Knjiga Inside the Animal World pojasnjuje, da možgani sprožijo kemične spremembe v živalski krvi. Ustvarijo namreč nekakšen naravni antifriz. Temperatura živalskega telesa se zniža do temperature tik nad zmrziščem, srčni utrip se upočasni, tako da srce bije le polagoma in dihanje je počasnejše. Nato žival globoko zaspi in lahko tako spi mnogo tednov.
Spanje »na krilih«?
Nekatere živali spijo zelo nenavadno. Poglejmo si primer morske ptice, sajaste čigre. Ko mlada sajasta čigra zapusti gnezdo, odleti na morje in tako v stalnem letu preživi naslednjih nekaj let! Ker ji perje prepušča vodo in ker nima plavalne kožice med krempeljci tako kakor druge čigre, ki zaradi tega lahko pristanejo na vodi, se ogiba potapljanja v morje. Lovi tako, da zajema male ribe z vodnega površja.
Toda kdaj spi? Knjiga Water, Prey, and Game Birds of North America pravi: »Malo verjetno je, da spijo na oceanu, saj bi se njihovo perje prepojilo z vodo. Nekateri znanstveniki domnevajo, da te ptice spijo kar na krilih.«
Podvodna siesta
Ali ribe spijo? Glede na The World Book Encyclopedio med vretenčarji »le plazilci, ptiči in sesalci zares spijo tako, da se jim spremeni vzorec možganskega valovanja«. Kljub temu pa imajo ribe spanju podobna obdobja počitka, čeprav večina ne more zatisniti oči.
Nekatere ribe spijo na boku, druge navpično navzdol oziroma vertikalno. Nekateri morski listi, kot je kambala, ko so budni, prebivajo na tleh. Ko pa zaspijo, plavajo nekaj centimetrov nad dnom.
Pisana papagajevka ima edinstven način spanja: nadene si nekakšno »spalno srajco«. Ko se približuje čas počitka, začne izločati sluz ali slino, s katero si popolnoma obda telo. Čemu pa? »Verjetno zato, da [je] napadalec ne bi mogel odkriti,« pravi pisec o naravi Doug Stewart. Ko se papagajevka zbudi, se skobaca iz tega svojega sluzastega oblačila.
Tudi tjulnji imajo zanimivo spalno navado. Svoje vratove napihnejo kakor balon in si tako naredijo neke vrste naravni rešilni jopič. S tem ostajajo na gladini in lahko spijo. V vodi lebdijo pokončno, s smrčki nad gladino, da lahko dihajo.
Z odprtim očesom
Seveda je speča žival v divjini v večji nevarnosti pred plenilci. Mnoge zato spijo tako rekoč z odprtim očesom. Njihovi možgani so med spanjem budni, zato se lahko odzovejo na kakršen koli šum, ki bi pomenil nevarnost. Druge živali pa preživijo tako, da v zaščito redno pogledujejo, preverjajo okolje. Ptice v jati, na primer, občasno pokukajo z enim očesom in bežno preverijo, ali je v bližini nevarnost.
Črede afriških antilop ali zeber med počivanjem pazijo druga na drugo. Včasih se cela čreda poleže po tleh s čuječimi dvignjenimi glavami. Tu in tam se katera od njih prevali na eno stran, se mehko uleže na tla in globoko zaspi. Po nekaj minutah se odpočije katera druga v čredi.
Tudi sloni spijo podobno, čredno. Odrasli ponavadi spijo stoje in rahlo, tu in tam odprejo oči, dvignejo in razprejo velika ušesa, da bi zaznali že najmanjšo nevarnost. V senci teh ogromnih varnostnikov se mladi slončki svobodno poležejo po tleh na boke in globoko zaspijo. Pisateljica Cynthia Moss se v svoji knjigi Elephant Memories spominja, da je videla spati celo krdelo slonov: »Najprej so se ulegli in pozaspali najmlajši, potem starejši, na koncu pa še odrasle samice. V mesečini so bili videti kakor velike sive skale, toda njihovo globoko, umirjeno smrčanje je odkrivalo njihovo pravo podobo.«
Še veliko se moramo naučiti o spalnih navadah živali. Toda ko premislite o tem malo, kar vemo sedaj, ali niste ganjeni ob vsej tej spoštovanje zbujajoči modrosti Tistega, ki je »ustvaril vse«? (Razodetje 4:11)