Tam doli je življenje drugačno

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

»TAM DOLI« je izraz, ki izvira iz angleščine in se je v preteklih letih mnogim priljubil. Toda kje doli? Beseda se nanaša na dežele pod ekvatorjem oziroma južno od njega. Tehnično gledano bi za vse dežele na južni polobli lahko rekli, da so »tam doli«. Vendar pa se ta izraz na splošno nanaša le na Avstralijo in Novo Zelandijo. Članek se osredinja na Avstralijo. Njeno ime izvira iz latinske besede australis, ki pomeni »južen«.

Življenje v Avstraliji se razlikuje od življenja v mnogih deželah severne poloble. Na to pa ne vpliva le geografska lega. Obiskovalci opazijo še mnoge druge razlike.

Naselitev Evropejcev

Leta 1788 so Evropejci začeli naseljevati to veliko, s soncem prepojeno deželo. Skupina jadrnic, znanih kot Prvo ladjevje, je zaplula v sydneyjski zaliv. Potniki so bili večinoma kaznjenci iz Anglije, Irske in Škotske. S sabo so prinesli tudi angleščino. Naslednjih 150 let je bilo največ priseljencev britanskega porekla.

Po drugi svetovni vojni so se poti priseljevanja spremenile. Danes je na tisoče »novih Avstralcev« iz različnih dežel, največ iz Italije in Grčije. Popestrili so avstralski način življenja in s seboj prinesli svoj jezik in različne izgovarjave angleščine, pa tudi značilnosti svoje kuhinje in kulture.

Odtod tudi pestrost naglasov, ki jih lahko tukaj slišite. Toda tudi tisti, katerih družine so tu živele že mnogo generacij, angleščino značilno poudarjajo in govorijo. Avstralci izgovarjajo angleške samoglasnike a, e, i, o, u široko, pogosto z nerazločnimi glasovi, ki jih poslušalec stežka takoj pravilno razume. Potem so tu še izrazi, ki so značilni samo za Avstralijo. Ne glede na to, recimo, kateri del dneva ali noči je, se raje kot z »Dobro jutro!« ali »Dober večer!« pozdravljajo s prijateljskim »Dr’dan, tovariš!« [»G’day, mate!«]. Temu običajno sledi vljudnosten pogovor o zdravju in obiskovalca morda vprašajo: »Kako t’kej gre, tovariš, dobr’?«

Tudi ljudje so različni

V tej divji pokrajini lahko preživite le tako, da se prilagodite in si utrdite značaj. Prav zaradi tega verjetno iz mnogih Avstralcev veje toliko optimizma, ta pa je bil tudi povod za izraz »Dobra bo, tovariš!«. To pomeni, da ko je že vse videti črno, sogovorniku ni treba toliko skrbeti, saj bi se moralo sčasoma obrniti na bolje.

V spremni besedi k publikaciji The Australians (Avstralci) so napisali: »Razumno je sklepati, da se bo v deželi, ki je življenje začela v okovih in je po dveh stoletjih postala ena najživahnejših in cvetočih med malimi narodi, moralo pojaviti nekaj presenetljivih in raznolikih osebnosti. [. . .] To so [. . .] Avstralci.«

Mnogi Avstralci menijo, da dober duh tovarištva izvira iz močnega preživitvenega instinkta v zadnjih dveh stoletjih. Radi opozorijo na žilavost avstralskih vojakov v prvi svetovni vojni. Te čete korenjakov so bile skupaj z novozelandskimi oboroženimi silami znane kot anzaki, kar je bil akronim za združene avstralske in novozelandske vojaške korpuse. Postali so znani tudi kot »kopači«, toda ni popolnoma znano, ali se je to nanašalo na njihovo kopanje jaškov ali na kopanje po avstralskih poljih zlata, kjer so se zbirali v 19. stoletju.

Vožnja – največja razlika

Za obiskovalce iz dežel, kjer se promet odvija po desni strani ceste, je vožnja v Avstraliji zelo drugačna. Po vsej deželi vozila vozijo po levi strani cestišča.

Če torej pridete v Avstralijo iz države, kjer se promet odvija po desni, bodo morda prvi koraki čez zelo prometno cesto tvegani. Vaše ukoreninjeno ‚poglej na levo, potem na desno in še enkrat levo‘ ob prečkanju ceste je lahko pogubno. Zdaj namreč morate pred prečkanjem ceste razmišljati ‚poglej na desno, potem na levo in še enkrat na desno‘. Zelo dobro! Hitro se učite! Ooop! V avto ste skorajda vstopili z napačne strani. Pozabili ste, da je voznikov sedež v tej deželi na desni!

Drugačno podnebje

Tam doli so letni časi glede na severno poloblo obrnjeni. Vroči in suhi vetrovi prihajajo s severa in severozahoda, vse mrzle spremembe pa z juga. Severnika, ki s sabo prinese mraz, se tukaj nikoli ne omenja, toda varujte se ledenega nenadnega sunkovitega južnega vetra z rezko sapo in celo snegom ter snežnimi meteži.

Avstralija je najbolj suha in najbolj vroča celina na zemlji. Temperatura v izsušeni notranjosti doseza 30 stopinj Celzija. Najvišja doslej izmerjena temperatura je bila 53,1 stopinje Celzija, najnižja pa je bila –22 stopinj Celzija in to blizu gore Kosciusko, najvišjega vrha v Avstraliji, v področju Snežnega gorovja.

Po merilih severne poloble tukaj ni prav hladno. Za zgled si poglejmo na primer Melbourne, glavno mesto države Viktorije. Čeprav je na samem jugu Avstralije, pa je povprečna dnevna temperatura v juliju med 6 in 13 stopinjami Celzija. Primerjajmo jih s povprečnimi dnevnimi januarskimi temperaturami v kitajskem Pekingu, od –10 do +1 stopinje Celzija, ali v New Yorku, med –4 in +3 stopinjami Celzija. Obe mesti sta približno enako oddaljeni od ekvatorja kakor Melbourne. Zakaj je tam doli toplejše, še posebej glede na to, da je Avstralija bližje najhladnejšemu kraju na zemlji, Antarktiki?

Razlika je v tem, da na severni polobli prevladuje kopno, na južni pa oceani. Avstralijo in Novo Zelandijo oblivajo tisoči kvadratnih kilometrov oceana, ki s toplim zrakom ublaži hladne antarktične zračne mase ter tako ohranja toplejše podnebje.

Avstralska celina je kar obsežna, zato so občutne razlike v podnebju na različnih koncih kopnega. V južnejših državah so letni časi izraziti. Pozimi so noči jasne, mrzle oziroma ledenomrzle in se ponavadi prelevijo v prijetne tople dneve. Ti prijetni zimski dnevi imajo pogosto podobne poletne temperature, kakor so v mnogih deželah severne poloble. V severnejših avstralskih deželah pa je leto razdeljeno preprosto na dve obdobji: na dolgo sušno ter na mokro obdobje z monsunskim deževjem. V Darwinu, glavnem mestu Severnega teritorija, se temperatura giblje okrog 32 stopinj Celzija.

Druge razlike

Vreme je na večini celine pretežno toplo, zato se Avstralci večinoma oblačijo bolj športno. Pomembno pa je, da ne pozabijo nositi širokokrajnega klobuka. Tukaj je več možnosti, da dobite kožnega raka, kakor v deželah z zmernejšim podnebjem, zaradi večje izpostavljenosti soncu.

Ker je v Avstraliji še vedno veliko širnih prostranstev, so mnoga pikniška področja opremili za pečenje na žaru na prostem. Meso je razmeroma poceni, zato so klobase in zrezki ob takšnih priložnostih običajni. Toda ali si ti ljudje, ki stojijo ob žaru, z rokami nekaj skrivno sporočajo? Ne, le mahajo s prosto roko, da preženejo muhe! Muhe in komarji so pri obedovanju na prostem kar velik problem, še posebej ob toplejšem vremenu.

Živeti tam doli torej pomeni, da se je treba naučiti živeti z muhami in komarji, zato imajo mnoge hiše zamrežena glavna in zadnja vrata. Prej so ljudje na klobukih nosili privezane zamaške, ki so jim viseli z robov krajnikov, da so bili videti kakor nekakšna strašila za muhe. Odkar obstajajo insekticidi, pa takšne klobuke le malo kdaj vidite.

Druga razlika je v krasnem, barvitem cvetju in cvetočem grmovju ter drevesih. Močnih vonjav, kakor so na severni polobli, sicer ni zaznati. Tukaj mora ljubitelj vrta nos zelo približati cvetju, da popolnoma zazna njegov vonj. Seveda pa to ne drži za vse avstralsko cvetje. Ob volčinu in grmih jasmina na primer lahko vaše nosnice presenetljivo uživajo. Na splošno pa cvetje tukaj manj diši kakor tam, kjer je hladnejše podnebje.

Širna prostranstva

Prostranstvo tu doli resnično daje drugačen pridih življenju. Predstava o tem, kaj je blizu ali kaj je daleč, je drugačna od tiste, ki velja za mnogo severnih dežel. Razdalje med nekaterimi mestnimi občinami so tako velike, da lahko potujete ure in ure, preden zagledate naslednje mesto. To še posebej velja za del dežele, ki ji priljubljeno pravijo goličavje. Tukaj je prostranstva in spokojnosti na pretek in obiskovalec se lahko nadiha svežega in neonesnaženega zraka. Blizu je evkaliptovo drevo, ki mu pogosto rečejo kar gumijevec. Gumijevci in avstralske akacije prevladujejo v pokrajinah po notranjosti.

Ko se večeri, se razveselite ob pogledu na veličastni sončni zahod. Toda tema nastopi nenavadno hitro, saj je tu doli somrak zelo kratek. Kmalu kristalno čisto južno nebo ponoči razkrije množico zvezd, tudi znano ozvezdje Južni križ. Na obzorju se rišejo gumijevci, življenje v divjini lega k počitku, vi pa se pogreznete v mir, tako da je širno prostranstvo še bolj poudarjeno.

Preden se zavijete v spalno vrečo, še previdno pogasite taborni ogenj. To je treba storiti, ker če ogenj v avstralskem suhem svetu enkrat uide izpod nadzora, kmalu postane uničevalec, ki na svoji poti ničemur ne prizanaša. Krošnje gumijevcev kar pokajo ob tako silni vročini, in ogenj se širi z zastrašujočo hitrostjo. V vročih, suhih poletnih mesecih požar v suhem svetu stalno grozi tistim, ki živijo ob takih področjih. Treba je dosledno upoštevati prepovedi in omejitve glede netenja ognja na odprtem.

Kmalu napoči zora in zbudi vas glasen smeh. Jata avstralskih kukabur, ki je prenočevala na bližnjem gumijevcu, plane v veseli spev. Zbegani pokukate iz šotora in vidite, kako tudi na drugih drevesih kar mrgoli čudovito obarvanih ptic. Doslej ste morda že mnoge med njimi spoznali, gotovo pa niste spregledali niti drugih živali, na primer kengurujev, koal, emujev in morda celo vombatov. Nikoli si seveda ne želite srečati kač in pajkov. Da, na tej celini je nekaj najstrupenejših kač in pajkov na svetu. Toda večina teh vas nikoli ne bo ogrožala, če seveda ne boste drezali vanje!

Čas je za zajtrk ob tabornem ognju: ponavadi so to neke vrste slanina, jajčka in rezine dobro opečenega kruha. Zaradi svežega zraka vam hrana dobro tekne. Potem pa začnete, ko skušate kljub muham uživati pri zajtrku, obujati spomine na izkušnjo iz goščave. Le bežno ste vpogledali v neizmernost avstralske celine!

Zdaj se vaše potovanje po tej širni celini končuje in vračate se domov. Nedvomno bo doživetje spoznavanja prijaznih Avstralcev in preprostega načina življenja živelo v vašem spominu. Kakor večina obiskovalcev se verjetno želite nekega dne vrniti. Toda nedvomno ste sklenili: Tam doli je življenje drugačno!

[Navedba vira slike na strani 17]

Papiga in roza kakadu: z dovoljenjem Australian International Public Relations; žena: z dovoljenjem West Australian Tourist Commission