Pogled v svet
Električni avtomobili in okolje
Nemška avtomobilska družba je raziskovala, ali so za okolje boljša vozila na baterije ali vozila, ki jih poganja motor z notranjim izgorevanjem. Süddeutsche Zeitung je poročal, da so v raziskavo zajeli 100 voznikov, ki so med letoma 1992 in 1996 prevozili 1,3 milijona kilometrov. Izkazalo se je, da imajo električni avtomobili kljub krajšemu dosegu kar nekaj prednosti: tečejo tiho in pri delovanju ne oddajajo izpušnih plinov. Vendar te prednosti utegne prevladati en večji problem. Polnjenje baterij porabi več primarne energije, kakor jo vozila, ki jih poganjajo fosilna goriva (od 1,5- do 4-krat toliko, odvisno od uporabe), in to energijo je treba nekje pridobiti. Mogoče je, da je glede na to, kako to energijo pridobijo, »škoda za okolje večja od tiste, ki nastaja ob konvencionalnih avtomobilih«, je še pripomnil časopis.
Pozor: gvereze prečkajo cesto
Gozd Diani blizu obale južne Kenije je eden redkih krajev v vzhodni Afriki, kjer živi še precej gverez. Te opice pa se tam srečujejo z eno težavo, in sicer, kako varno prečkati prometno obalno cesto. Po neki oceni vsak mesec na cesti pogine najmanj 12 teh opic, poroča Swara, revija vzhodnoafriškega Društva za divje živali. Skupina zaskrbljenih tamkajšnjih prebivalcev se je odločila ukrepati in zmanjšati krvni davek. Poleg tega, da so voznike opozorili, naj bodo previdnejši, so pred kratkim visoko nad cesto postavili visečo brv. Domačini so videli, da opice res gredo čez brv, in to jih je spodbudilo, da jih načrtujejo še več.
Opozorilo: telefoni so lahko nevarni
Da, če se po njih pogovarjate med vožnjo. Po neki raziskavi, objavljeni v New England Journal of Medicine, je pri voznikih, ki se med vožnjo pogovarjajo po telefonu, štirikrat tolikšna verjetnost, da se ponesrečijo, kakor pri tistih, ki se osredotočajo samo na cesto. To lahko vožnjo, med katero se pogovarjamo po telefonu, postavi na isto stopnjo nevarnosti, kakor je vožnja z 1 promilom alkohola v krvi. In pri voznikih s telefoni z zvočniki ni nič boljše, kakor s tistimi, ki pri telefoniranju telefon držijo. Raziskovalci hitro opozorijo, da sami telefoni niso krivi za nesreče, temveč da so z njimi le povezani, na primer če se pogovor zaostri in je voznik zato vznemirjen. Poleg tega je 39 odstotkov voznikov, ki so bili udeleženi v nesreči, za tem po telefonu poklicalo pomoč. Predlagajo, da tisti, ki imajo v avtomobilu telefon, ne kličejo po nepotrebnem, in naj bodo njihovi pogovori vedno kratki. V nekaterih državah, denimo v Braziliji, Izraelu in Švici, so že sprejeli zakone, ki voznikom s prenosnimi telefoni nalagajo omejitve.
Tobačna strategija
»Ali se kdaj sprašujete, zakaj tobačna industrija ne izkoristi svojega precejšnjega političnega vpliva in ameriškega kongresa ne pripravi do tega, da omili oziroma odstrani označbe, ki morajo biti ob vseh cigaretnih reklamah in na cigaretnih zavojčkih [v ZDA]?« sprašuje The Christian Century. »Odgovor je preprost: to opozorilo pred nevarnostmi, povezanimi s kajenjem, tobačno industrijo ščiti, da je kdo ne postavi pred sodišče. Če začnete kaditi pri 12-ih in pri 45-ih umirate za pljučnim rakom, pa se odločite tožiti družbo, ki vas je ujela, se tobačna industrija zlahka zaščiti, rekoč: ,Posvarili smo vas, da je kajenje za zdravje tvegano.‘ « Ena od najnovejših tržniških taktik je spodbujanje h kajenju cigar po bleščečih filmskih osebnostih in manekenkah, ki jih pridobijo za to stvar. Cigare pa onesnažujejo še bolj od cigaret in so zdravju še škodljivejše. »Kajenje cigar za žensko ne naredi ničesar – razen tega da je ob tem v večji nevarnosti, da zboli za kakšno smrtno boleznijo, ter da jo oropa moči in vitalnosti, ki ju potrebuje, da v življenju lahko uspe,« pravi dr. Neil Schachter z newyorškega Medicinskega centra Mount Sinai.
Norost ob prelomu tisočletja
»Videti je, da se bo 20. stoletje, ki se je začelo kot stoletje totalne vojne in preraslo v atomsko dobo, končalo kot doba zabave,« pravi revija Newsweek. Za praznovanje novoletnega večera 1999 so »hoteli po svetu že zasedeni«. Prepirajo pa se o tem, kje se bo novo tisočletje začelo. »Težave so se začele pri Kiribatčanih,« opaža U. S. News & World Report. »Mednarodna datumska meja je potekala prav skozi to otoško verigo: ko je bila na vzhodnih Kiribatih nedelja, je bil na zahodnih ponedeljek.« Kiribatčani so problem rešili tako, da so izjavili, da bo šla od 1. januarja 1995 datumska meja okrog njihovega najvzhodnejšega otoka, Caroline. To pa bi pomenilo, da bi Kiribati prvi uzrli začetek novega dneva. Vendar pa so status »prvi« hoteli imeti drugi narodi, na primer Tonganci in Novozelandčani. Kraljevi greenwiški observatorij pravi, da je vprašanje teoretično. »Ker sonce na južni polobli sije od septembrskega enakonočja do marčevskega, bo novo tisočletje najprej nastopilo na Zemljinem dnu,« pravi poročilo. Vendar pa, še dodaja ta observatorij, to ne bo leta 2000, temveč šele 1. januarja 2001.
Potresi nenapovedljivi
Pred kratkim se je v Londonu sestala mednarodna skupina strokovnjakov za potrese, da bi razpravljala o znanstveni napovedljivosti potresov. In njihova ocena? »Več kot sto let so mnogi znanstveniki, ki preučujejo Zemljo, menili, da pred [velikimi potresi] očitno morajo biti kakšni opazni in razpoznavni znanilci, na podlagi katerih se da pred njimi opozoriti,« v publikaciji Eos piše dr. Robert Geller s tokijske univerze. Vendar pa je treba mišljenje temeljito spremeniti, saj »se zdi verjetno, da je nastop posameznih potresov nenapovedljive narave«. Čeprav natančna napoved morda ni mogoča, pa znanstveniki lahko ocenijo verjetnost in magnitudo morebitnih potresov na področjih z intenzivno seizmično dejavnostjo. Tako je denimo Ameriški geološki urad izdelal novi zemljevid, ki prikazuje, kje na kopenskem delu Združenih držav se utegnejo v naslednjih 50 letih tla močno zatresti. Na podlagi teh podatkov vladne agencije omenjajo, da kar 70 odstotkov kalifornijskega prebivalstva živi na področjih, ki so morda v nevarnosti.
Rastline jedo eksplozive
Rastlini sladkorna pesa in vrsta dristavca lahko vase potegneta eksplozive iz tal in vode starih skladišč streliva ter jih varno razgradita, poroča revija New Scientist. Znanstvenik z Ricove univerze v Houstonu (Teksas) je madagaskarskemu zimzelenu in vodnemu rmancu, običajnemu dristavcu, dajal TNT. Čez teden dni v njunem tkivu ni bilo o eksplozivu niti sledu več, in če je rastlini zažgal, ni prišlo do eksplozije. V istem času so raziskovalci z Marylandske univerze odkrili, da običajne celice sladkorne pese in njeni izvlečki lahko vsrkajo in razgradijo nitroglicerin. Obe skupini znanstvenikov sta rastline sterilizirali, da bi s tem dokazali, da jim [rastlinam] ne pomagajo mikroorganizmi. »Trenutno je navadno prenevarno in predrago očistiti stara skladišča streliva, da bi se na njihovem mestu lahko gradilo. Vendar pa bi se to lahko spremenilo, če bi eksplozive iz tal in vode potegnili ter jih varno razgradili z rastlinami, ki jih ni drago gojiti,« pravi članek. Potreba po tem je nujna, saj »se opušča navado, da odpadno strelivo odlagajo v morje«.
Nevarno plesanje
Nekateri dvoranski plesi se iz uglajene umetnosti spreminjajo v »divje tekmovalen šport, ki prinaša veliko denarja«, poroča londonski The Times. Na plesiščih postaja nevarno, saj se lahko tekmujoči plesalci poškodujejo ob trčenju pri veliki hitrosti in sunkovitem dvigovanju nog. In kar je še huje, nekatere nevarnosti v plesu izvajajo namenoma, s »hladnokrvno premišljenostjo«, pravi Harry Smith - Hampshire, vodilni plesni sodnik. Tekmujoči plesalci uvajajo »stil obnašanja z nogometnega stadiona in boksarskega ringa«, poroča The Times. Obeta se, da bo dvoransko plesanje kmalu olimpijsko priznano, zato poklicni trenerji in sodniki, da bi ta šport uredili s pravili, sestavljajo uradni »kodeks vedenja«.