Pogled v svet
Radijski teleskop, nameščen v vesolju
Japonski Inštitut za vesoljsko in astronavtsko znanost je pred kratkim v vesolje izstrelil radijski teleskop, ki v premeru meri 8 metrov, poroča Science News. Ta novi teleskop je edinstven v tem, da je povezan s 40 radijskimi teleskopi, nameščenimi na različnih delih sveta. Ta sistem je znan kot Vesoljski observatorij z veliko osnovnico. Ti med seboj zelo oddaljeni teleskopi lovijo sevanja nebesnih radijskih virov, na primer kvazarjev in črnih lukenj, in jih sestavljajo v eno podobo. Večja ko je razdalja med sprejemniki, večja je ločljivost končne podobe. Eliptična orbita tega teleskopa bo na svoji najbolj oddaljeni točki od Zemlje oddaljena 20.000 kilometrov. Novi teleskop, nameščen v vesolju, omogoča 1000-krat večjo ločljivost, kakor jo pri vidni svetlobi doseže vesoljski teleskop Hubble. »Pri takšni ločljivosti,« izjavlja Science News, »bi opazovalec v Los Angelesu lahko razločil riževo zrno v Tokiu.«
Ali je televizija za malčke?
Da bi dobili čas za nujne obveznosti, utegnejo obremenjeni starši svoje malčke posaditi pred televizijo. Vendar pa revija Parents pravi, da je to za otroka nevarno. »Za nasilne programe,« med katere sodijo tudi mnoge risanke, še pove ta revija, »se je neovrgljivo izkazalo, da pri mladih gledalcih zvečujejo agresijo.« Poleg tega tudi preučevanja Dorothy Singer z Yaleske univerze kažejo, da »je stalno gledanje televizije v predšolskih letih povezano tudi s slabim vedenjem in zastojem pri pripravljenosti za branje« v nekoliko kasnejših letih. Singerjeva priporoča, da enoletniki na dan ne bi televizije gledali več kot 30 minut. Nadaljnja skrb, ki se pojavlja ob tem, so nesreče, ki se lahko zgodijo, ko je otrok sam s televizijo. Pisec Milton Chen pravi: »Za nenadzorovanega in dejavnega malčka je dovolj samo minuta, pa se že znajde v nevarnosti.« Revija Parents predlaga, da otroka, ko morate denimo pripravljati kosilo ali telefonirati, položite skupaj z nekaj varnimi igračami v otroško stajico, ki jo imate na očeh.
Motnja zasvojenosti z Internetom
»Najnovejša posledica informacijske dobe utegne biti zasvojenost z Internetom,« poroča Canadian Medical Association Journal. Dr. Kimberly Young je anketirala 496 ljudi, ki Internet zelo veliko uporabljajo, 396 od teh je bilo označenih kot odvisni uporabniki. Raziskava je odkrila, da so med posledicami zasvojenosti z Internetom »družbena osamitev, zakonski prepiri, šolski neuspehi, veliki finančni dolgovi, [in] opustitev službe«. Dr. Youngova pravi, da je ta motnja »tako resnična zasvojenost, kakor je alkoholizem ali kompulzivno igranje na srečo«. Revija še dodaja, da »so v največji nevarnosti domači računalniški uporabniki«. Čeprav se lahko vsakemu zgodi, da ga Internet čisto prevzame, »pa je značilni zasvojenec ženska srednjih let s pomanjkljivo izobrazbo«, pravi dr. Youngova. Med znaki za nevarnost sta vedno daljše ostajanje na Internetu ter »opuščanje pomembnih družbenih dejavnosti in dejavnosti povezanih s službo« zaradi uporabe Interneta.
Projekt Tiger se opoteka
Leta 1973 so v Indiji začeli s projektom Tiger, da bi preprečili izumrtje narodne živali te dežele. Takrat je tam število tigrov že upadlo na 1827. Projekt je užival mednarodno podporo in bil zelo uspešen. Do leta 1989 se je populacija indijskih tigrov povzpela na 4000 predstavnikov. Sedaj pa je tiger spet v nevarnosti, poroča India Today. Ocenili so, da je število indijskih tigrov padlo na manj kot 3000. Zakaj? Nekateri pravijo, da zaradi divjih lovcev, ki povprečno vsak dan ubijejo najmanj enega tigra. S projektom Tiger so hoteli to veliko mačko zaščititi. Vendar pa je videti, da tega ne zmorejo. »Gozdnim stražarjem, na katere pogosto streljajo, je upadla morala in so slabo opremljeni,« pravi poročilo. Pri tigrih pa »obstoj prepušča mesto izumrtju«.
Videti star, a umirati mlad
Kot je razvidno iz nadaljnjih poročil, raziskovalci menijo, da kajenje lahko pospeši proces staranja. Britanski Lancet pravi, da je pri dolgoletnih kadilcih štirikrat tolikšna verjetnost, da prezgodaj osivijo, in dvakrat tolikšna, da postanejo plešasti oziroma da izgubljajo lase, kakor pri drugih. UC Berkeley Wellness Letter pa je, ko je poročal o tem, opozoril, da imajo kadilci več gub in da je pri njih dvakrat tolikšna verjetnost, da bodo izgubili zobe, kakor pri nekadilcih. Poročilo se sklicuje na nedavno raziskavo, objavljeno v British Medical Journalu. Ta raziskava kaže, da imajo ljudje, ki kadijo vse življenje, le pol toliko možnosti, da dočakajo 73. leto starosti kakor nekadilci. Revija Good Housekeeping pa še poroča, da »je pri nekadilcih, ki živijo s kadilcem, 20 odstotkov večja verjetnost, da dobijo bolezen srca«.
Nevarne strele
»Smrtni udarci strel,« poroča časopis The Australian, »so pogostejši, kakor si ljudje mislijo.« V Avstraliji strele letno ubijejo od 5 do 10 ljudi, poškodujejo pa jih nad 100, še pojasnjuje poročilo. Opozorilnih znakov, da vam grozi udarec strele, je malo, čeprav so »nekateri ljudje, ki bi jih skoraj udarila strela, povedali, da so čutili, da so jim lasje stali pokonci,« pravi Phil Alford z Melbournskega meteorološkega urada. Da bi bili v manjši nevarnosti pred strelo, Alford priporoča, da si ob nevihtah poiščete zavetje v trdnih zgradbah ali v vozilih s trdno streho, ki je stran od kovinskih struktur.
Depresija pri starejših
»Depresija se pri starejših ljudeh kaže drugače kakor pri mlajših,« pravi Jornal do Brasil. Pri njih se depresija ne kaže toliko kot tesnoba, temveč »je zanjo značilna izguba spoznavnih sposobnosti – spomina, koncentracije in miselnih zmogljivosti«. Profesor Paulo Mattos z Zvezne univerze v Riu de Janeiro tudi pravi, da »imajo depresivni starejši ljudje pretiran občutek krivde zaradi neznatnih stvari. Zgubijo zanimanje za to, kar so navadno počeli oziroma kar jih je navadno veselilo«, tudi za pogovor. Te simptome včasih pomotoma pripišejo starosti, pravi poročilo. Da bi prepoznali takšne vedenjske spremembe in ugotovili, ali gre za depresijo, pravi dr. Mattos, »je zelo pomembno, da so ljudje v stalnem stiku s starejšimi družinskimi člani«.
Termiti zlatokopi
Leta 1984 je neki vaščan v afriški državi Niger odkrili zlato. Sledila je zlata mrzlica, ki je tja pripeljala zlatokope iz mnogih držav. Kanadski geolog Chris Gleeson se je spomnil, da so si starodavne afriške civilizacije pri odkrivanju zlatih naplavin pomagale s termitnjaki. V Nigru je doma vrsta termitov, ki si gradi zelo velike termitnjake. Nekateri med njimi so visoki 1,8 metra, ravno toliko pa tudi široki. Termitnjaki se večajo, ko termiti kopljejo v globino, da bi našli vodo (včasih tudi do 75 metrov globoko), pojasnjuje revija National Geographic. Gleeson je vzel vzorce z mnogih termitnjakov v upanju, da mu bodo razkrili, kje kopati. Zlata v večini vzorcev ni bilo, vendar pa je v nekaterih bilo! »Vsak termitnjak, ki vsebuje zlato, ima tega po vsem bivališču,« je odkril. Videti je, da termiti v kopanju za vodo prinesejo na površino vse, na kar pri tem naletijo, tudi zlato.
Bonton pri uporabi prenosnega telefona
Ob nastopu prenosnih telefonov se je okrepila potreba po nekaterih staromodnih manirah, pravi Far Eastern Economic Review. Hongkonška poslovna svetovalka Tina Liu spodbuja k spoštljivosti in obzirnosti tako do ljudi na drugi strani telefona kot do tistih, ki so morda ob tem v vaši bližini. Svetuje, da govorite jasno in ne preglasno, ter da med telefoniranjem ne jeste ali pijete. Priporoča, da bi med sestanki odzivanje na klice kar se da omejili, da bi omejili tudi večkratno klicanje oziroma da bi klicni signal v krajih, kot so bolnišnice, knjižnice in dvorane, nastavili na vibracijskega. Ob tem, ko se kdo med družabnim srečanjem odziva na klice, se lahko prijatelji ali sorodniki počutijo odrinjene. Glede tega, kako se vesti, ko greste ven jest, pa Liu pravi: »Moški, ki govori po telefonu, ko je na zmenku z žensko, naj raje pogovor konča prej, preden učinki njegovega šopka rož uvenejo.«
,Pametne tekočine‘
Dokler v določene tekočine, ki vsebujejo nevezane delce, dovajajo elektriko, ti delci oblikujejo majhne verige, zaradi katerih je tekočina bolj viskozna. Temu pojavu pravijo Winslow učinek, po dr. W. M. Winslowu, ki ga je odkril leta 1940. Od tedaj avtomobilska industrija skupaj z drugimi, tudi z dr. Winslowom, ki je sedaj star 93 let, nadaljuje iskanje, kako bi takšne ,pametne tekočine‘ praktično uporabili. Ljudje, ki delajo poizkuse na Zvezni univerzi v Michiganu (ZDA), vedo, da ima stopljena mlečna čokolada nekaj lastnosti ,pametnih tekočin‘. Pred kratkim so naredili poizkus, pri katerem so tablico staljene čokolade izpostavili močnemu električnemu polju in ta se je (kot so domnevali) skoraj takoj spremenila v gosto poltrdo snov. Še eni ,pametni tekočini‘, sestavljeni iz koruznega škroba, nevezanega v kerozinu, pa pri spreminjanju moči električnega polja gostota variira med gostoto mleka in masla.