Biblijsko gledišče

Ali je nepravilno jesti meso?

»GLEJTA, DAL SEM VAMA VSO ZELENJAVO, KI RODEVA SEME, KATERA JE NA POVRŠJU VSE ZEMLJE, IN VSE DREVJE, NA KATEREM JE SAD DREVESNI, KI RODEVA SEME: BODI VAMA V HRANO.« (1. Mojzesova 1:29)

OSEMNAJSTLETNA Sujata iz vegetarijanske hindujske družine se je brez zadržkov strinjala z Božjimi prehranskimi navodili, danimi prvemu človeku, Adamu. Toda takoj zatem je vprašala: »Zakaj potem ljudje ubijajo živali za svojo prehrano, ko pa je toliko drugega, kar se lahko jé?«

Mnogi po svetu razmišljajo podobno. Na stotine milijonov ljudi z Vzhoda se hrani z brezmesno hrano. Poleg tega je tudi na Zahodu vse več vegetarijancev. Samo v Združenih državah se okoli 12,4 milijona ljudi izreka za vegetarijance, kar je približno 3 milijone več kakor pred enim desetletjem.

Zakaj imajo toliki raje brezmesno prehrano? Kakšno je pravilno gledišče na življenje živali? Ali s tem, ko jemo meso, kažemo nespoštovanje do življenja? Ali je glede na to, kar je napisano v Prvi Mojzesovi knjigi 1:29, nepravilno jesti meso? Poglejmo najprej, zakaj nekateri ne jedo mesa.

Zakaj nekateri ne jedo mesa?

Sujata se tako prehranjuje zaradi verskega prepričanja. »Vzgajali so me kot hindujko, z vero v nauk o reinkarnaciji,« pojasnjuje. »Ker se človeška duša lahko vrne kakor žival, so mi torej živali enakovredne. Zato se mi zdi, da jih ni prav pobijati za hrano.« Tudi druge religije zagovarjajo vegetarijansko prehrano.

Na izbiro človekove prehrane poleg verskih dejavnikov vplivajo še drugi. Dr. Neal Barnard na primer brez ovinkarjenja izjavlja: »Edini razlog, da nekdo jé meso, je navada ali pa nevednost.« Ta odločna izjava izvira iz njegovih pogledov na to, da je uživanje mesa zdravju škodljivo, na primer zaradi bolezni srca in raka.a

Za Združene države pravijo, da so tam najstniki najhitreje naraščajoča skupina med vegetarijanci. Eden od vzrokov je zanimanje za živali. »Mladi imajo radi živali,« pravi Tracy Reiman, članica skupine Ljudje za etično ravnanje z živalmi. »Ko začnejo spoznavati, kaj se dogaja z živalmi, preden jih ubijejo za prehrano, jim to samo še okrepi občutek usmiljenja.«

Mnogi okoljevarstveno osveščeni posamezniki pa tudi povezujejo svojo prehrano s tem, da je za vzrejo živali, ki so hrana človeku, treba ogromno količino naravnih virov. Za en kilogram govedine je na primer treba okrog 3300 litrov vode, za kilogram kokošjega mesa pa 3100 litrov. Prav zaradi tega se nekateri potem ogibajo mesa.

Kaj pa vi? Ali bi se morali zdrževati mesa? Preden odgovorimo na to vprašanje, pretehtajmo še eno gledišče. V Psalmu 50:10, 11 najdemo zapisano, kaj pravi Bog Jehova, Izdelovalec vsega: »Ker moja je vsaka zver v gozdih, živali na tisočerih gorah. Vso perutnino gorsko poznam, in kar se poja po polju, je v moji oblasti.« In ker vse živali v resnici pripadajo Bogu, je pomembno razumeti, kaj Stvarnik čuti do njihovega življenja in človekove prehrane z živalskim mesom.

Ali je nepravilno ubijati živali?

Tisti, katerim so podobno kakor Sujati živali enakovredne človeku, imajo močan občutek, da je ubijanje živali za kakršen koli namen nepravilno – za prehrano pa še toliko bolj. Vendar pa Pismo pokaže, da Bog razlikuje živalsko življenje od človeškega in dovoljuje ubijanje živali za različne namene. V Izraelu so na primer lahko ubili žival, kadar je ogrožala človekovo življenje ali nekogaršnjo živino. (2. Mojzesova 21:28, 29; 1. Samuelova 17:34–36)

Bog je že od človekovih zgodnjih dni odobraval, da so ljudje pri tem, ko so ga častili, žrtvovali živali. (1. Mojzesova 4:2–5; 8:20, 21) Poleg tega je poučil Izraelce, naj pomnejo svoj izhod iz Egipta, tako da vsako leto praznujejo pasho, ob tem pa žrtvujejo jagnje ali kozo in jedo njeno meso. (2. Mojzesova 12:3–9) Pod Mojzesovsko postavo so darovali živali še ob drugih priložnostih.

Ko je neka 70-letna hindujka prvič prebirala Biblijo, ji je bila misel na žrtvovanje živali neprijetna. Vendar ko je v spoznanju Pisma napredovala, je lahko videla, da so imele žrtve, ki jih je Bog zapovedal, svoj namen. Nakazovale so na žrtev Jezusa Kristusa, ki naj bi v prihodnosti izpolnil pravno zahtevo po odpuščanju grehov. (Hebrejcem 8:3–5; 10:1–10; 1. Janezov 2:1, 2) Mnogokrat so bile daritve tudi hrana duhovnikom in včasih tudi častilcem. (3. Mojzesova 7:11–21; 19:5–8) Bog, ki mu pripada vsako živo bitje, lahko z vso pravico predpiše takšno namensko pripravo. Seveda po Jezusovi smrti pri čaščenju ni bilo treba več žrtvovati živalskih žrtev. (Kološanom 2:13–17; Hebrejcem 10:1–12)

Živali za prehrano

Kako pa je z ubijanjem živali za prehrano? Res je, da je bila človekova prvotna prehrana vegetarijanska. Toda Jehova je nato k tej prehrani dodal še živalsko meso. Pred kakimi 4000 leti, v dneh pravičnega Noeta, je čez ves svet poslal potop in tako odstranil vso takratno hudobijo na zemlji. Noe, njegova družina in živa bitja, ki jih je vzel v barko, so potop preživeli. Ko so potem iz nje izstopili, je Jehova prvič rekel: »Vse, kar se giblje, kar je živega, bodi vam v živež; kakor zelena zelišča sem vam dal vse.« (1. Mojzesova 9:3) Poleg tega pa je Bog hkrati dal zakon: »Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova; zakaj po svoji podobi je naredil Bog človeka.« (1. Mojzesova 9:6) Jasno je torej, da Bog ni živali enačil z ljudmi.

Sujatino prepričanje o živalih je pravzaprav temeljilo na njenem verovanju v nauk o reinkarnaciji. Biblija glede tega razlaga, da so sicer ljudje in živali duše, da pa duša ni nesmrtna. (1. Mojzesova 2:7; Ezekiel 18:4, 20; Dejanja 3:23; Razodetje 16:3) Ljudje in živali, torej duše, umrejo in prenehajo obstajati. (Propovednik 3:19, 20) Vendar imajo le ljudje čudovito upanje na vstajenje v Božji novi svet.b (Lukež 23:43, NW; Dejanja 24:15) Tudi to pokaže, da živali niso enake človeku.

»Pa vendar, čemu ta sprememba v prehrani?« je želela vedeti Sujata. Podnebje na zemlji se je zaradi potopa očitno krepko spremenilo. Ali je Jehova človekovi prehrani dodal meso zaradi predvidevanja, da bodo morale naslednje generacije preživeti na področjih, kjer bo primanjkovalo zelenjave, Biblija ne pravi. Toda Sujata je lahko dojela, da je imel Lastnik vsega živega pravico vpeljati spremembo.

Spoštovanje živalskega življenja

Kljub temu je Sujata razmišljala: ‚Ali ne bi morali kazati vsaj nekoliko spoštovanja do živalskega življenja?‘ Da, morali bi ga. In Stvarnik vsega nam je tudi povedal, kako lahko to storimo. »Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte,« je odločil v Prvi Mojzesovi knjigi 9:4. Zakaj pa sploh ta prepoved, da se ne sme jesti krvi? »Zakaj duša [življenje] mesa je v krvi,« pravi Biblija. (3. Mojzesova 17:10, 11) Jehova je pisno določil: ‚Kri zaklane živali izlij na zemljo kakor vodo.‘ (5. Mojzesova 12:16, 24)

To pa še ne pomeni, da je z uživanjem mesa dovoljeno tudi nepotrebno prelivanje živalske krvi, samo zaradi razburljivosti pri lovu ali dokazovanja osebnega junaštva. Nimrod je očitno delal prav to. Biblija ga opiše kot ‚junaka-lovca pred GOSPODOM [ki je nasprotoval Jehovu, NW]‘. (1. Mojzesova 10:9) Tudi danes se pri ljudeh kaj hitro lahko razvije veselje do lova in ubijanja živali. Vendar pa gre tak duh z roko v roki z objestnim nespoštovanjem živalskega življenja in Bog tega ne odobrava.c

Biti usmiljen do živali

Nekateri današnji vegetarijanci so prav tako iskreno zaskrbljeni zaradi ravnanja z živalmi v moderni mesni industriji. »Agropodjetništvo se kaj malo zanima za naravne instinkte živali,« razlaga The Vegetarian Handbook. »Današnje živali vzrejajo v grozljivih zaprtih prostorih in nenaravnem okolju,« piše knjiga, »in jih tako izkoriščajo popolneje kakor kdaj prej.«

Vzreja živali za prehrano ni proti Božji volji, to da se z njimi kruto ravna, pa je. »Pravični skrbi za življenje živine svoje,« pravi Biblija v Pregovorih 12:10. In Mojzesovska postava je zapovedovala primerno skrb za domače živali. (2. Mojzesova 23:4, 5; 5. Mojzesova 22:10; 25:4)

Ali naj bi bil kristjan vegetarijanec?

Iz vsega tega vidimo, da je vprašanje, ali naj nekdo postane oziroma ostane vegetarijanec, povsem prepuščeno posameznikovi presoji. Morda se kdo zaradi zdravja, gospodarnosti, ekologije ali sočutja do živali odloči, da se bo prehranjeval vegetarijansko. Vendar pa se mora zavedati, da je to le en način prehranjevanja. Tistih, ki so se odločili jesti meso, ne bi smel kritizirati, kakor tudi tisti, ki jé meso, ne bi smel obsojati vegetarijanca. Zaradi tega, ker nekdo jé meso ali pa se ga zdržuje, še ni boljša oseba. (Rimljanom 14:1–17) Način prehranjevanja ne bi smela biti osrednja skrb v življenju. »Ne bo živel človek,« je rekel Jezus, »ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih.« (Matevž 4:4)

Glede na vso krutost do živali in zlorabo zemeljskih virov je Jehova obljubil, da bo pokončal to pokvarjeno in pohlepno stvarnost in jo nadomestil z novim svetom, ki ga bo sam pripravil. (Psalm 37:10, 11; Matevž 6:9, 10; 2. Petrov 3:13) V tem novem svetu bodo ljudje in živali drug z drugim večno v miru in Jehova bo ‚nasičeval vse, kar živi‘. (Psalm 145:16, Ekumenska izdaja; Izaija 65:25)

[Podčrtne opombe]

[Navedba vira slike na strani 18]

Punch