Barvit svet koralnih grebenov

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! S PAPUE NOVE GVINEJE

KORALNI grebeni obdajajo pravzaprav celotno obalo Papue Nove Gvineje. Mornarjem so včasih pomenili skorajda samo nevarnost. Tistim, ki so preiskovali vode okoli sebe, pa so bili koralni grebeni vrata v svet bogate lepote, barv in spokojnosti – podvodni kalejdoskop.

Pravi izziv pa je ta podvodni svet ujeti na filmski trak. Eno je že to, da se zdijo predmeti pod vodo oddaljeni za tri četrtine svoje dejanske oddaljenosti. Zato ni lahko nastaviti žarišča. Voda vsrka, razprši in lomi svetlobo. Tudi barve se lahko zelo spreminjajo, pač glede na vreme, vpadni kot sončnih žarkov, prisotnost alg in planktona, globino vode ter vrsto in barvo morskega dna. Za povrh so voda, predmet fotografiranja in fotograf stalno v gibanju!

Kljub temu pa so imeli nekateri fotografi pri takšnem fotografiranju kar nekaj uspeha. Slike, ki jih lahko vidite tukaj, so s podvodnih izletov. Naj vas seznanimo s štirimi očarljivimi bitji, fotografiranimi pod valovi.

Na sliki 1 je čudovita prebivalka globin, porcelanka (Cypraea tigris). Latinsko ime je nenavadno prav zaradi tega, ker je njena izbrano ukrojena lupina pikasta, ne progasta. Porcelanka je tukaj doma, saj se hrani s koralami in spužvami. Starodavne Kitajce je tako očarala, da so imeli njeno lupino za plačilno sredstvo. Tukaj na Papui Novi Gvineji jih v nekaterih domačih trgovinah še vedno uporabljajo namesto drobiža. Domačini pa jih predvsem zbirajo preprosto zaradi njihove sijoče lepote.

Na sliki 2 je čudovito obarvan sesilni mnogoščetinec (Spirobranchus giganteus). Živi lahko na mrtvi korali ali pa se zavrta v živo. Ob počitku je videti kakor roža. Ko pa je lačen, svoje lovke zavrtinči v »mrežo«, da vanjo hitro ulovi mimo plavajoče zalogaje hrane. S peresno lahkimi gibajočimi se lovkami je kakor vrsta majhnih plesalcev, ki utripajo s pahljačami. Tale mnogoščetinec je širok le 10 milimetrov. Toda fotograf mora biti previden, da ne naredi kakšnega hitrega giba. Te rahločutne miniature namreč ob najmanjši nevarnosti hipoma planejo nazaj v svoj skeletni dom.

Na sliki 3 je spužva. Nekoliko je podobna umetni gobici, ki plava v vaši kopalni kadi. Spužva je pravzaprav živa žival, ne rastlina. Je luknjičast skupek celic, ki delujejo nadvse svojstveno. Knjiga The Undersea pravi, da spužvine celice »niso niti tesno organizirane niti medsebojno odvisne. Če torej živo spužvo raztrgamo na koščke, bo iz vsakega dela sčasoma nastala nova spužva. Celo če so posamezne celice ločene, se plazijo kakor amebe, dokler ne pridejo skupaj in se ponovno združijo v celotno spužvo.«

Spužva hrano »lovi«, zato ni niti malo podobna rastlinam, ki jo same proizvajajo. Iz okolice srka vodo in jo preceja, da dobi organske snovi. Kakor vsaka druga žival tudi ona hrano prebavi in odpadke izvrže. Spužve boste našli pričvrščene k skalam ali školjkam na morskem dnu.

Na sliki 4 pa je še preprosta školjka. Vedno je na istem mestu, zato je ni težko odkriti na koralnih skalah ali kar ležečo na morskem dnu. Večina se hrani tako, da iz vode precedi plankton. Školjka se imenuje dvozaklopni mehkužec, ker ima dve lupini ali zaklopki. Med seboj sta povezani z vezjo, odpirata in zapirata pa ju močni mišici. Kadar se mora školjka premakniti, se odpre in pokaže delček svoje mesene noge. Toda ko se približa sovražnik, se povleče med svoji lupini.

Slike so le bežen pogled na veličastnost, ki jo lahko vidimo v koralnih morjih, še enem mestu, kjer se zrcali Jehovova ustvarjalna modrost. (Rimljanom 1:20)

[Slike na strani 17]

1. S porcelanko plačujejo še danes

2. To »cvetje« so v resnici sesilni mnogoščetinci

3. Spužva je žival, ne rastlina

4. Školjka se hrani s planktonom (prikazana usta)