Ali so otroci varni pred vašim psom?

OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ JUŽNOAFRIŠKE REPUBLIKE

DVOLETNI Sydney se je sprehajal preblizu privezanega agresivnega rotvajlerja. Ta ga je napadel, mu poškodoval lasišče in skorajda odtrgal levo uho. Morali mu bodo kar nekajkrat presajati kožo.

Vse več ljudi ima pse za zaščito, zato so poročila o napadih psov na otroke vse pogostejša. Po tem, da popadejo otroke, so znani rotvajlerji, dobermani, bullmastifi, ovčarji (nemški ovčarji) in bullterierji. Preučeni primeri iz Južnoafriške republike odkrivajo, da so večino otrok napadli in ogrizli psi, ki so jih ti poznali. Skoraj polovico žrtev so napadli sosedovi psi in četrtino so ugriznili domači psi. Le v 10 odstotkih so napadli potepuški. Pogosto je žrtev, morda ne da bi se zavedala, psa nekako izzvala. Načeloma pa bi se lahko ognili marsikateremu napadu, če bi pasji lastniki in starši udejanjali nekatere osnovne previdnostne ukrepe.

Naučite otroka

Mnogi pasji dreserji poudarjajo, da psov in majhnih otrok ne bi smeli puščati samih, brez nadzora odraslih. Takšni otroci ne vedo, kako ravnati z živalmi. Treba jih je o tem poučiti. Zato mnogi ljudje upoštevajo pravilo, naj bodo psi in majhni otroci ločeni drug od drugega, če odgovorni odrasli ne more biti poleg. Dreser Brian Kilcommons v knjigi Childproofing Your Dog zapaža: »V zgodbah, ki jih slišimo, največkrat pride do težav takrat, ko odrasli niso pozorni.«

Pogosto moramo živali zaščititi pred otroki! Kilcommonsa je neka družina poklicala na pomoč, ko je njihov pes hlastnil po otroku. Oče, ki je bil ves iz sebe, je pojasnil, da je dvoinpolletni sin stekel k spečemu psu in ga precej močno brcnil. Pes se je očitno zaradi bolečine odzval tako, da je fantka zgrabil. Še hvalevredno se je zadržal, da otroka ni ugriznil. Dreserjev nasvet staršem je: »Ne dovolite svojemu otroku, da bi psu naredil tisto, česar ne bi smel narediti drugemu otroku.«

Poučite svojega otroka, kako naj z živalmi ravna prijazno. Psa naj nikoli ne draži. Starši morajo biti pozorni, da zapazijo vsako mogočo nevarnost, ko so otroci in psi skupaj. Če opazite, da pes skuša zbežati od otroka ali se mu skriti, ne dovolite malčku, da bi šel za njim. Če mu otrok sledi in ga hoče stisniti v kot, psu preostane le še to, da laja, renči ali celo ugrizne. Starši bi morali vzgajati dosledno, tako da bi oba, pes in otrok, vedela, da roditelj to, kar reče, misli resno.

Ne ravnajte s psom, kakor da je izločen. Ko zakonca, ki imata psa, dobita svojega prvega otroka, se lahko zgodi, da bosta psa zanemarila in ga spodila na dvorišče. Prav je, da ukrepamo iz previdnosti, a dreser Richard Stubbs svetuje: »S psom ne bi smeli ravnati, kakor da je izločen. Boljše je, da pri njem ohranjate ustaljeni red, kolikor dolgo je pač mogoče, in mu posvečate razumno veliko pozornosti.«

Opazujte, kako se bo vaš otrok odzval na tuje pse. Kaj bo storil, če bo na ulici videl tujca s psom? Ali bo neustavljivo stekel k psu, da bi ga pobožal? Poučite ga, naj tega ne dela. Najprej mora za dovoljenje vprašati lastnika. In če se gospodar strinja, se lahko počasi približa psu, da ga ne bi prestrašil. Predstaviti bi se mu moral tako, da stoji malo vstran in ga umirjeno ogovori. Prijateljski pes bo sam pristopil k vašemu otroku. Pse, ki se nenadzorovano gibljejo po ulici, je najboljše pustiti pri miru. (Glej okvir »Govorica pasjega telesa« na 22. strani.)

Izšolajte psa

Svojega psa vedno pohvalite in bodite pozitivni. S kaznovanjem ali ostrimi besedami pri psu učenje prej zavirate kakor spodbujate. Primerno je psa naučiti, da pride, ko ga pokličemo, in da tudi uboga osnovna povelja, kot je »Sedi!«. Pes se tako uči poslušnosti svojemu gospodarju in lastnik ga lahko v kočljivih trenutkih bolje nadzoruje. Najbolje delujejo preproste besede in rekla. Vedno uporabljajte iste oziroma ista. Kadar pes naredi, kar ste želeli, ga takoj nagradite s pohvalo, potrepljajte ga ali mu dajte posladek. Da dosežete željeni učinek, morate psa nagraditi takoj po storjenem dejanju. Naslednji pomembni korak je ponavljanje, dokler vedenje ni utrjeno.

Če si nabavite mladiča ali starejšega psa, mu boste morda morali pomagati, da se navadi na otroke. Otroci se odzivajo drugače kot odrasli. So glasnejši in naglejši. Verjetnejše je, da stečejo k psu, ki se morda zaradi tega prestraši. Dobro je, da svojega ljubljenčka navadite na takšno nestalno vedenje otrok. Kadar jih ni blizu, naučite psa, da se privadi nenadnemu hrupu. Šolanje naj bo igra. Zakličite mu povelje in stecite proti njemu. Nato ga takoj pohvalite. Naj bodo vzkliki vse glasnejši. Žival na koncu vedno pohvalite in potrepljajte. Kmalu bo to igro vzljubila.

Otroci radi pse objemajo, vendar bi jih morali poučiti, naj tega ne počno, saj je nekaterim psom takšen tesen stik kakor grožnja. Če pa otroci le objemajo vašega psa, ga lahko naučite, da se na to privadi. Za trenutek ga objamite, nato pa mu dajte kakšen posladek in ga pohvalite. Počasi naj postanejo vaši objemi daljši. Če pes renči ali kaže zobe, poiščite pomoč pri dreserju izvedencu.

Agresiven pes

Zdi se, da so nekateri psi agresivni že po naravi in so lahko nevarni za domače. Takšen značaj kažejo še posebej samci.

Gospodovalen pes nima rad dotikanja. Občutljivejši je na obraznem delu in vratu. Lahko pa se zgodi, da sam pristopi k vam, vas dregne ali vam celo v naročje položi svoje šape in »prosi« za pozornost. Morda straži strateška mesta v hiši in ne dovoli niti družinskim članom, da se jim približajo. Pogosto je lastniški do predmetov, kot so igrače, in lahko, če pristopimo k njemu, ko je z njimi zaposlen, začne renčati ali jih preneha žvečiti.

Takšni psi želijo svoje poglavarstvo okrepiti tako, da se namerno ne menijo za njim znana povelja. Lahko se zaženejo proti otrokom ali pa pričakujejo, da bodo šli skozi vrata prvi. Morda se tudi radi vzpenjajo na ljudi. To, pravi Brian Kilcommons, je »dejanje gospodovalnosti« in »ne gre za spolnost«. Opozarja, da s tem »pes vedno hoče pokazati, da je on vodja. Skoraj zagotovo je na obzorju težava.« Lahko se tudi navadi, da z zobmi prime gospodarjevo roko in tako zahteva pozornost.

Takšnih znamenj agresivnosti ne bi smeli prezreti. Ta lastnost ne bo minila kar sama od sebe. Verjetnejše je, da bo naraščala, in domači otroci so lahko v nevarnosti. Mnogi dreserji priporočajo, da damo takšnega psa, ne glede ne spol, kastrirati, saj to na splošno pomaga zmanjšati agresivnost.

Agresivnega psa ni priporočljivo izzivati, češ da mu pokažemo, kdo je gospodar. Pravzaprav sta lahko agresivno soočanje in stroga vzgoja nevarna. Psu se lahko na bolj neopazen način pokaže, kdo je vodja.

Vsakokrat, ko se vam agresiven pes približa, da bi pritegnil vašo pozornost, in mu jo naklonite, s tem okrepite njegovo prepričanje, da je poglavar. Zato takšnega psa, ko od vas zahteva pozornost, spreglejte. Pri tej vzgoji mora sodelovati vsa družina. Pes bo najprej ves iz sebe in bo morda celo lajal in vas prikupno gledal, toda uprite se skušnjavi, da bi popustili. Ko se umakne in se morda napoti proti svojemu kotu, je čas, da mu posvetite kanček pozornosti. Tako se bo naučil, da ste vodja vi in da vi odločate, kdaj mu boste naklonili pozornost.

Agresivne igre, na primer vleka vrvi in rokoborba, lahko pri psu vzbujajo težnjo za gospodovalnostjo in bi se jih morali ogibati. Raje jih nadomestite z neagresivnimi igrami.

Za psa je boljše, da ne spi v spalnici. To je privilegirano področje. Da lahko spi v njej, utegne dojeti kakor povišanje svojega položaja v hiši nad otroke. Boljše je, da je njegovo ležišče v kuhinji ali zunaj v pesjaku. Pogosto se zgodi, da agresivni psi ugriznejo svojega lastnika prav v spalnici.

Če se vaš pes ne odziva na vaše naprezanje oziroma če vam med šolanjem, ali sicer, grozi, poiščite pomoč pri za to usposobljenem pasjem dreserju. Morda vam ga lahko priporoči veterinar. Z dreserjem se najprej pogovorite o metodah šolanja, ki jih uporablja, in se prepričajte o tem, ali ste zadovoljni z njegovimi sposobnostmi, še preden mu zaupate psa. Dreser Richard Stubbs svari: »To, da agresiven pes sodeluje s profesionalnim dreserjem, še ne pomeni, da bo tudi z lastnikom.« Gospodar mora biti prepričan, da bo v kritičnih trenutkih lahko ohranjal nadzor nad svojim psom.

Nekateri psi bodo ostali agresivni tudi po najboljšem šolanju, zato bo za družino nevarno, če bo takšna žival še naprej pri hiši. Potem ko ste poskusili že vse, kar ste lahko, je boljše, da se psa znebite, kakor da tvegate poškodbo. Razumno bi se bilo posvetovati z veterinarjem ali dreserjem. Morda boste lahko svojemu psu našli nov dom, vendar ste seveda novemu lastniku dolžni povedati za težave, ki ste jih s psom imeli.

Dreser Peter Neville svetuje: »Z gospodovalnimi psi je treba ravnati po zelo skrbnih napotkih in presoji, kdo bo kasneje v nevarnosti in kolikšni. Če tudi za osebo v družini, ki ji je najbolj izpostavljena, ni zagotovljene varnosti, je boljše, da psu skrbno izberete novega lastnika ali pa ga daste uspavat.«

Otroci se od psov ljubljenčkov veliko naučijo, koristijo pa jim tudi čustveno. Z doslednim nadzorom starši otrokom pomagajo, da bodo ti imeli na svoje živalce le prijetne spomine.

[Okvir na strani 22]

Govorica pasjega telesa

Agresiven pes z značilnim obnašanjem pokaže, da nima prijateljskih namer. Svojega otroka naučite, da prepozna to govorico pasjega telesa. S tem mu boste lahko pomagali ogniti se nevarnim okoliščinam.

● Agresiven pes bo skušal izgledati večji. Lahko da bo dlako na hrbtnem delu vratu naježil. Takšen pes lahko renči ali laja, rep pa ima visoko dvignjen. Če z repom nepopustljivo in hitro maha od razburjenja, ne kaže prijateljstva. Tega psa je treba pustiti pri miru.

● Plašen pes utegne počeniti, glavo in ušesa pritegniti k tlom, rep pa bo spustil ali ga celo spodvil. Če se približate takemu psu, lahko postane napadalen iz strahu. Pustite ga pri miru.

● Sproščen pes ima glavo pokonci, ne previsoko in ne prenizko, gobec ima odprt in rep malo pod linijo hrbta, vendar ga ne spusti. Če z repom maha, je to znak prijateljstva. Ponavadi se k temu psu lahko mirno približamo.

(Po knjigi Childproofing Your Dog, avtorjev Briana Kilcommonsa in Sarah Wilson.)

[Okvir/slike na strani 23]

Varnost pred psom

1. Nadzorujte malčke in pse.

2. Poučite otroka, da nikoli ne draži psa.

3. Preden tujega psa pobožate, vprašajte njegovega lastnika za dovoljenje.

4. Izšolajte svojega psa, da se odziva na osnovna povelja.

5. Navadite ga na objemanje.

6. Ogibajte se agresivnih iger.