Dragulji z rečnega obrežja

Od dopisnika Prebudite se! iz Španije

KADAR koli se sprehajam ob reki ali jezeru, stalno ogledujem za enimi meni najdragocenejših draguljev. Lahko so rdeči, modri ali zeleni. Včasih kakega negibnega zapazim na listu. Drugi se morda spreletava nad vodo ali pa se prav pred mojimi očmi spušča. Dragulj, ki ga iščem, je kačji pastir – bleščeči »helikopter« iz sveta žuželk.

Ti leteči dragulji so prvič pritegnili mojo pozornost pred mnogo leti, ko sem čisto po naključju prišel do potoka, ki se je leno vil skozi gozd. Več kačjih pastirjev je preletavalo soje sončne svetlobe; nekateri bleščeči, kovinsko modri, drugi svetlikajoči, zelenkasto rumeni. Celo uro sem opazoval njihov ples v zraku, ki je gozdno jaso spremenil v pravcato plesno dvorano – takrat so me osvojili.

Več ko sem se naučil o njih, bolj sem se zavedal njihove lepote in koristnosti. Moje prvo odkritje je bilo to, da je razlika med raznokrilimi in enakokrilimi kačjimi pastirji. Raznokrili so močnejši letalci in ponavadi večji, enakokrili pa so (v angleščini se to vidi že iz imena, »damselfly«) nežnejši in letijo mnogo bolj plaho. Glavna razlika je v drži kril. Raznokrili kačji pastir drži ob počitku ponavadi oba para kril od sebe, vodoravno, enakokrili pa jih zloži skupaj, nad telesom.a

Začel sem premišljevati, kako lahko kačji pastirji s tolikšno lahkotnostjo v zraku lovijo komarje. Jaz že veliko muho, ki se greje na kuhinjskem zidu, komaj lopnem. ‚Kaj neki ima kačji pastir, kar jaz nimam?‘ sem se spraševal. Dvoje: popolno obvladuje zrak in ima oči, zaradi katerih bi opazovalec kar pozelenel od zavisti.

Let kačjega pastirja

To, da kačjemu pastirju pravijo helikopter, kar je zanj običajen vzdevek v Španiji, je pravzaprav žaljiva primerjava. V zraku so tako hitri akrobati, da jim je včasih nemogoče slediti z očmi. Nekateri lahko s hitrimi pospeški dosežejo največjo hitrost tudi 96 kilometrov na uro. V hipu lahko lebdijo ali letijo vzvratno, naprej ali vstran. Poleg tega se mora kačji pastir, po izračunih znanstvenikov, ob sunkovitem obratu v zraku upreti sili tja do 2,5 G.

Kačji pastirji imajo dva para gibljivih čipki podobnih kril. Čeprav so ta na pogled nežna, pa lahko z njimi zamahne do 40-krat v sekundi. Poškodbe ob uporu so le malenkostne. Biolog Robin J. Wootton jih je opisal kot »majhna mojstrovina bistroumnega načrta«.

»Bolje ko razumemo delovanje žuželčjih kril,« dodaja, »domiselnejši in lepši se nam zdi načrt. [. . .] Če imajo ta krila sploh kaj tehnoloških vzporednic, je teh le malo.« Nič ni torej čudnega, da aeronavtiki preučujejo tehniko leta kačjega pastirja.

Glava polna oči

Če je poseben že let kačjega pastirja, to nič manj ne velja za njegove oči. Dvoje velikih sestavljenih oči skorajda prekriva njegovo glavo. Vsako oko ima do 30.000 šesterostranih enot, ki so kakor majcena očesa v enem očesu, saj vsako očesce posreduje možganom svojstveno sliko. To seveda ne pomeni, da kačji pastir sočasno vidi tisoče različnih slik. On ne vidi celotne slike, kakor jo vidimo mi, ampak zazna gibanje, modele, nasprotja in obliko.

Vse te predstave mora še obdelati. Tako je 80 odstotkov možganov kačjega pastirja zaposlenih z ocenjevanjem vizualnih podatkov. Le malo optičnih priprav je tako občutljivih, saj lahko kačji pastir zazna komarja, oddaljenega kakih 20 metrov. Celo v mraku, ko je svetloba tako nejasna, da človek komaj zazna drobcene letalce, jih lahko tropski kačji pastirji z lahkoto ulovijo.

Ker leti med rastlinjem na rečnem bregu hitro in sunkovito, se mora odločati stokrat v delčku sekunde. To velikansko nalogo zmore opravljati, saj lahko v sekundi vidi do sto različnih slik, torej več kot petkrat več od nas. Film, ki projicira 24 slik na sekundo, bi bil za kačjega pastirja še vedno le serija fotografij.

Sprememba načina življenja

Kačji pastir na začetku življenja z ničimer ne nakazuje, da bi lahko kdaj postal privlačen izurjen letalec. Vodna ličinka ostane, potem ko se izleže, v jezeru ali potoku bolj ali manj negibna in čaka, da zgrabi kakršno koli hrano, ki jo lahko doseže. Po mnogih spremembah povrhnjice, včasih to traja več mesecev ali pri nekaterih celo nekaj let, se ličinka po trstu povzpne na površje. Tu pa se začne prav posebna preobrazba.

Povrhnjica se vzdolž oprsja razpre in iz nje zleze popolnoma oblikovan kačji pastir. Tudi pravkar izleženi odrasli kačji pastir mora, kakor metulj, počakati nekaj ur, da mu krila otrdijo. Začne se novo življenje. V samo nekaj dneh lahko zaradi nagonske modrosti že uspešno lovi in obvladuje vse skrivnosti letenja.

Mladi kačji pastirji kmalu postanejo pravi izvedenci v tem, kako ujeti muhe in komarje kar med letom. Vsak dan pojedo žuželk za toliko, kolikor so težki sami, in tako opravljajo res koristno delo. Da bi si samice kačjega pastirja zagotovile potrebno zalogo hrane, si mnoge prilastijo majhna področja, ki jih ljubosumno nadzorujejo.

Nekatere vrste kačjih pastirjev se hranijo z listnimi ušmi ali hrošči, druge lovijo majhne žabe, neki tropski enakokrili kačji pastir pa se hrani celo s pajki. Obletava pajčevino velikega pajka, ki mrežo tke v krogu, lovi pa manjše pajke, ki to mrežo čistijo zalogajev hrane, ki jih je za sabo pustil njen lastnik.

Protievolucijski dokaz

Za mnoge evolucionistične znanstvenike so kačji pastirji prve leteče žuželke. Krila nekega kačjega pastirja, v Franciji so odkrili njegov fosilni odtis, so imela razpon 75 centimetrov! To je največja znana žuželka in je več kot trikrat večja od katerega koli danes živečega kačjega pastirja.

Spraševal sem se: ‚Kako bi se lahko eden najcelovitejših človeku znanih letečih mehanizmov preprosto pojavil že docela razvit?‘ »Med brezkrilnimi in krilatimi žuželkami ni nikakršnih vmesnih fosilov,« priznava knjiga Alien Empire​—An Exploration of the Lives of Insects. Očitno je torej, da so kačji pastirji izdelek veščega mojstrskega Oblikovalca.

Kačji pastirji so uspešno naselili skoraj vse dele sveta. Svoj prostor si najdejo ob gorskem jezeru, ekvatorialnem močvirju ali celo ob predmestnem plavalnem bazenu.

Opazoval sem roj kačjih pastirjev ob tropski afriški obali, pa tudi osamele kraljevske kačje pastirje, kako neizprosno stražijo svoje priljubljeno evropsko jezero. In ko sem se s kanujem podal skozi ozeleneli kanjon na Filipinih, sem imel spremstvo, lesketajoče enakokrile kačje pastirje, ki so se mi celo spustili na gole roke.

Kačji pastirji so morda res med najbolj izpopolnjenimi letečimi stroji na zemlji, vendar je mene že od nekdaj bolj navduševala njihova milina in lepota kakor pa letalne sposobnosti. S svojo navzočnostjo dodajajo poseben blišč našim jezerom in bregovom rek. So popolni dragulji, vedno tam, da nas razveselijo.

[Podčrtna opomba]

[Slike na straneh 16, 17]

Raznokrili kačji pastirji, ki počivajo z razprtimi krili, so ponavadi večji od enakokrilih, ki zložijo svoja krila nad telesom