Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA
Watchtowerjeva
SPLETNA KNJIŽNICA
Slovenščina
  • SVETO PISMO
  • PUBLIKACIJE
  • SHODI
  • g97 22. 5. str. 8–10
  • Najdete lahko zdravo zabavo

Za ta izbor ni na voljo nobenega videoposnetka.

Žal je pri nalaganju videoposnetka prišlo do napake.

  • Najdete lahko zdravo zabavo
  • Prebudite se! 1997
  • Podnaslovi
  • Podobno gradivo
  • Bodite izbirčni
  • Vloga staršev
  • Veselite se tudi drugih dejavnosti
  • Kako izbrati razvedrilo, ki vam bo koristilo
    Ostanite v Božji ljubezni
  • Izberi razvedrilo, ki je všeč Jehovu
    Uživaj življenje vso večnost! – interaktivni tečaj Svetega pisma
  • Modro izbiraj razvedrilo
    Naše krščansko življenje in oznanjevanje – delovni zvezek 2019
  • Razvedrilo v družbi: uživaj koristi, izogibaj se zank
    Stražni stolp oznanja Jehovovo kraljestvo 1992
Preberite več
Prebudite se! 1997
g97 22. 5. str. 8–10

Najdete lahko zdravo zabavo

BIBLIJA ne obsoja užitkov zabave niti ne meni, da je razvedrilo zapravljanje časa. Ravno nasprotno, saj knjiga Propovednik 3:4 pravi, da je »čas smejanja« in »čas plesanja«.a Božje ljudstvo v starem Izraelu se je veselilo različnih vrst zabave, med drugim glasbe, plesa in iger. Tudi Jezus je šel na veliko ženitovanje, nekoč pa na »veliko pojedino«. (Lukež 5:29; Janez 2:1, 2) Biblija torej nima nič proti zabavanju.

A ker veliko današnje zabave poveličuje vedenje, ki Bogu ni všeč, se pojavlja vprašanje: Kaj lahko storite, da bi vaša merila za izbiro zabave ostala zdrava?

Bodite izbirčni

Kristjani bodo želeli, da jih pri izbiranju zabave vodijo biblijska načela. Psalmist David je na primer dejal: »Gospod preiskuje pravičnega in krivičnega, njegova duša sovraži tistega, ki ljubi nasilje.« (Psalm 11:5, Jože Krašovec) Pavel pa je Kološanom pisal: »Morite torej ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost [. . .] Sedaj pa odložite tudi vi vse to: jezo, srd, hudobnost, preklinjanje, nečedno besedovanje iz svojih ust.« (Kološanom 3:5, 8)

Veliko danes razpoložljive zabave očitno krši ta navdihnjeni nasvet. ,Toda jaz ne bi nikoli počel tega, kar vidim na ekranu,‘ utegnejo ugovarjati nekateri. Morda je to res. Toda tudi če vaša zabava ne kaže, kakšen človek boste postali, pa utegne razkrivati nekaj o tem, kakšen človek že ste. Lahko denimo pove, ali ste tudi vi med tistimi, ki ,ljubijo nasilje‘ oziroma med prevzetimi z ,nečistostjo, strastjo, lakomnostjo in nečednim besedovanjem‘, ali pa ste med tistimi, ki resnično ,sovražijo hudo‘. (Psalm 97:⁠10)

Pavel je Filipljanom pisal: »Sicer pa, bratje, kar je resnično, kar čestito [resnega, NW], kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala, to premišljajte.« (Filipljanom 4:⁠8)

Toda ali ta svetopisemski stavek pomeni, da vsak film, knjiga oziroma televizijska oddaja, ki govori o neki obliki krivičnosti, na primer kriminalu, samodejno sodi med hudo? Oziroma ali je treba odpraviti vse komedije, ker niso nekaj »resnega«? Ne, saj sobesedilo kaže, da Pavel ni govoril o zabavi, temveč o tem, o čemer razmišljamo v srcu; to bi namreč moralo biti osredinjeno na reči, ki so Jehovu všeč. (Psalm 19:14) Vseeno pa nam Pavlove besede pomagajo pri izbiri zabave. Glede na načelo iz Lista Filipljanom 4:8 se lahko vprašamo: Ali zaradi zabave, ki si jo izberem, razmišljam o rečeh, ki niso čiste? Če odgovarjamo pritrdilno, potem moramo ustrezno ukrepati.

Pri tem ko kristjani ocenjujejo zabavo, bi morala ,njihova razumnost postati znana vsem ljudem‘. (Filipljanom 4:5, NW) Očitno je, da so v zabavi skrajnosti, ki za prave kristjane gotovo niso primerne. Poleg tega bi moral vsak posameznik zadeve skrbno pretehtati in se odločati tako, da bo imel pred Bogom in človekom čisto vest. (1. Korinčanom 10:31–33; 1. Petrov 3:21) Ne bi pa bilo prav druge soditi zaradi manjših zadev ali jim postavljati samovoljna pravila, ki bi jim narekovala, kaj naj delajo.b (Rimljanom 14:4; 1. Korinčanom 4:⁠6)

Vloga staršev

Starši imajo glede zabave odločilno vlogo. Pavel je zapisal: »Ako pa kdo ne skrbi za svoje, zlasti pa za domače, je zatajil vero in je hujši od nevernika.« (1. Timoteju 5:8) Torej so starši dolžni za družinske člane skrbeti ne le gmotno, temveč tudi duhovno in čustveno. Sem sodi tudi vse potrebno za zdravo sprostitev. (Pregovori 24:⁠27)

Včasih se ta vidik družinskega življenja zanemarja. »Žal,« pravi neki misijonar v Nigeriji, »nekateri starši menijo, da je razvedrilo zguba časa. Zaradi tega so nekateri otroci prepuščeni samim sebi, najdejo si napačne prijatelje in napačno zabavo.« Starši, ne dovolite, da se zgodi kaj takega! Poskrbite, da imajo vaši otroci zdravo sprostitev, ki jih res osveži.

Treba pa je paziti. Kristjani ne bi smeli postati podobni mnogim danes, ki so »veselje bolj ljubeči nego Boga«. (2. Timoteju 3:1–4) Zabava bi morala ostati na njej primernem mestu. Morala bi osvežiti, ne pa v življenju prevladovati. Otroci in odrasli ne potrebujejo le prave vrste zabave, temveč tudi pravo količino le-te. (Efežanom 5:15, 16)

Veselite se tudi drugih dejavnosti

Veliko priljubljene zabave ljudi navaja bolj k nedejavnosti kakor k dejavnosti. Vzemimo televizijo. Knjiga What to Do After You Turn Off the TV opaža: »V svojem bistvu [televizija] navaja k nedejavnosti: zabava, celo učenje, postane nekaj, kar dobivamo brez truda, in ni naše dejavno ustvarjanje.« Seveda je mesto tudi za nedejavno zabavo. Toda če ta komu jemlje preveč prostega časa, ga prikrajša za marsikaj zanimivega.

Pisatelj Jerry Mander, ki zase pravi, da »spada v predtelevizijsko generacijo«, opisuje občasna obdobja v otroštvu, ko se je dolgočasil: »Ob tem mi je bilo nelagodno,« pravi. »Bilo je zelo neprijetno, tako neprijetno, da sem se navsezadnje odločil ukrepati – nekaj storiti. Poklical sem prijatelja, šel ven, se igral z žogo, bral. Nekaj sem začel delati. Ko tako gledam nazaj, imam čas dolgočasenja, čas ,ko ni kaj početi‘, za jamo, iz katere se dviga ustvarjalna dejavnost.« Danes, opaža Mander, pa je otrokom hitra rešitev za premagovanje dolgočasenja televizija. »Televizija gasi oboje, nelagodje pa tudi ustvarjalnost, njegov morebitni siceršnji rezultat,« še dodaja.

Tako mnogi odkrivajo, da so lahko dejavnosti, ob katerih je treba sodelovati in ne biti le pasiven, bolj zadovoljive, kakor so si to mislili. Nekateri ugotavljajo, da jim je v veselje, če drugim glasno berejo. Drugi se ukvarjajo s kakšnim konjičkom, na primer z igranjem kakšnega glasbila ali s slikanjem. So pa tudi priložnosti, ko se lahko pripravi zdrava družabna srečanja.c (Lukež 14:12–14) Koristna je tudi sprostitev na prostem. Dopisnik Prebudite se! iz Švedske poroča: »Nekatere družine hodijo taborit ali ribarit, se vozit s kanujem, na izlete v gozd, v gore in podobno. Mladi so navdušeni.«

Da so v zabavi kvarni elementi, nas ne bi smelo presenečati. Apostol Pavel je pisal, da ljudje narodov živijo »v ničevosti svojih misli«. (Efežanom 4:17, EI) Torej gre pričakovati, da veliko tistega, kar jim je v zabavo, sodi med »dela mesa«. (Galatom 5:19–21) Kristjani pa bi se morali uriti, da bi se glede kvalitete in količine zabave odločali prav. Lahko poskrbijo, da je razvedrilo družinska skrb. Poskusijo lahko tudi z novimi dejavnostmi, ki jih bodo osvežile in jim bodo še mnoga leta v lep spomin. Da, zdravo zabavo lahko najdete!

[Podčrtne opombe]

a Druge oblike hebrejske besede, prevedene s ,smejati se‘, bi se lahko prevedlo tudi z »igrati se«, »biti v zabavo«, »praznovati« ali pa »lepo se imeti«.

b Za več informacij glej Awake!, 22. marec 1978, strani 16–21, in 8. december 1995, strani 6–8.

c Za svetopisemske napotke glede družabnih srečanj glej Stražni stolp, 15. avgust 1992, strani 15–20, in 1. oktober 1996, strani 18–19.

[Slike na strani 9]

Zdravo razvedrilo lahko koristi

    Publikacije v slovenščini (1970–2026)
    Odjava
    Prijava
    • Slovenščina
    • Deli
    • Nastavitve
    • Copyright © 2026 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Pogoji uporabe
    • Politika zasebnosti
    • Nastavitve zasebnosti
    • JW.ORG
    • Prijava
    Deli