Bog — hazarder ali stvarnik?

»NI DVOMA, da mnogi znanstveniki že po naravi nasprotujejo vsakršnim metafizičnim, kaj šele mističnim argumentom. Posmehujejo se misli, da bi lahko obstajal Bog, oziroma tudi temu, da bi lahko obstajalo neosebno stvarjenjsko počelo [. . .] Sam se njihovemu posmehovanju ne pridružujem.« To pravi Paul Davies, profesor matematične fizike na adelaidski univerzi v Južni Avstraliji, v svoji knjigi The Mind of God (Božji razum).

Davies tudi pravi: »Skrbno preučevanje kaže, da so zakoni vesolja izredno prikladni za pojav kompleksnosti in raznovrstnosti. Za obstoj živih organizmov pa je videti, da je odvisen od več srečnih naključij, ki so jih nekateri znanstveniki in filozofi pozdravili kot precej presenetljive.«

Nadalje izjavlja: »Znanstveno iskanje je potovanje v neznano. [. . .] A skozi vso to iskanje se vleče znana nit razuma in reda. Lahko bi videli, da je ta kozmični red podprt z natančnimi matematičnimi zakoni, ki se med seboj prepletajo ter oblikujejo prefinjeno in skladno enoto. Zakoni so elegantno jasni.«

Davies sklene: »Zakaj natanko naj bi Homo sapiens imel tisto iskro razumnosti, ki odpira vpogled v vesolje, je velika uganka. [. . .] Ne morem verjeti, da je naš obstoj v tem vesolju rezultat hudomušne usode, zgolj rezultat naključja zgodovine, naključne nepravilnosti v veliki kozmični drami. Z vesoljem smo namreč preveč tesno povezani. [. . .] Da smo tukaj, nam je bilo namenjeno.« Vendar Davies ne sklene, da obstaja Oblikovalec, Bog. Kako pa sklepate vi? Ali je bilo človeštvu namenjeno, da je tukaj? Če je tako, kdo nam je to namenil?

Ključi za rešitev »uganke«

Apostol Pavel je v Biblijo zapisal ključ za razumevanje te po Daviesovih besedah »velike uganke«. Pove, kako se Bog razodeva: »Ker to, kar more biti znano o Bogu, je v njih [,ljudeh, ki zadržujejo resnico‘] vesti očitno; Bog jim je to namreč razodel. Kajti kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih, tako da se ne morejo izgovarjati.« (Rimljanom 1:18–20)a Pač, ob tej neskončni raznolikosti življenjskih oblik, njihovi neverjetni kompleksnosti in izbrani oblikovanosti, bi moral ponižen, spoštljiv človek spoznati, da obstaja veliko višja vrhovna moč, inteligenca oziroma razum, kar jih je kdaj poznal človek. (Psalm 8:3, 4)

Ob nadaljnjih Pavlovih besedah glede tistih, ki odklanjajo Boga, se človek ustavi in zamisli: »Domišljali so si, da so modri, pa so se poneumili in [. . .] Božjo resnico [. . .] zamenjali z lažjo. Častili in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika, ki je blagoslovljen na veke, amen.« (Rimljanom 1:22‚ 25, EI) Tisti, ki častijo »naravo« in zavračajo Boga, z Jehovovega gledišča prav gotovo niso modri. Pogreznjeni v močvirje nasprotujočih si evolucijskih teorij ne spoznajo Stvarnika ter zamotanosti in namenskosti njegovega stvarstva.

»Velikanska serija naključij«

Pavel je tudi pisal: »Brez vere pa je nemogoče biti Bogu po volji; kajti kdor se bliža Bogu, mora verovati, da je Bog in da bo plačevalec tistim, ki ga iščejo.« (Hebrejcem 11:6) Z vero, temelječo na točnem spoznanju, ne na lahkovernosti, lahko dojamemo, zakaj obstajamo. (Kološanom 1:9, 10) Prav gotovo bi bili lahkoverni, če bi se dali prepričati kakemu znanstveniku, da življenje obstaja zaradi nečesa, kar je podobno, »kot če bi na lotu milijonkrat zapored zadeli glavni dobitek milijon ameriških dolarjev«.

Britanski znanstvenik Fred Hoyle je postavil teorijo, da so jedrske reakcije, ob katerih sta nastala dva za življenje nujna elementa (ogljik in kisik), izdelale sorazmerno ravno pravšnjo količino teh elementov zgolj zaradi srečnega naključja.

Poda še en zgled: »Če bi skupna masa protona in elektrona nenadoma bila nekoliko večja od mase nevtrona, namesto manjša, bi bile posledice pogubne. [. . .] Po vsem vesolju bi vsi vodikovi atomi takoj razpadli na nevtrone in nevtrine. Sonce bi oropano svojega jedrskega goriva ugasnilo in razpadlo.« Enako bi bilo z milijardami drugih zvezd v vesolju.

Hoyle sklene: »Seznam [. . .] navideznih nebioloških naključij, brez katerih na ogljiku temelječe življenje, torej tudi človeško življenje, ne bi moglo obstajati, je zelo dolg in presunljiv.« Pravi še: »Videti je, da so takšne [za življenje bistvene] lastnosti vtkane v blago naravnega sveta kot nit srečnih naključij. Toda teh čudnih naključij, bistvenih za življenje, je toliko, da nekatera pojasnila zahtevajo utemeljitev.« (Podčrtali mi.)

Izjavil je tudi: »Težko se je odločiti, ali je vsa ta navidez naključna usklajenost res naključna ali ne, torej ali je življenje nastalo naključno ali ni. Takega vprašanja ne mara zastaviti noben znanstvenik, pa ga je vseeno treba. Ali je mogoče, da je ta usklajenost inteligentno premišljena?«

Paul Davies piše: »Na Hoyla je ta ,velikanska serija naključij‘ naredila tolikšen vtis, da je moral pripomniti, da je videti, kot ,bi bili zakoni jedrske fizike premišljeno postavljeni, z mislijo na posledice, ki jih imajo znotraj zvezd‘.« Kdo ali kaj je odgovoren/-no za to »velikansko serijo [srečnih] naključij«? Kdo ali kaj je naredil/-o ta majhni planet, na katerem mrgoli milijone skoraj brezkončno raznolikih imenitno oblikovanih bitij?

Biblijin odgovor

Psalmist je pred kakimi tri tisoč leti spoštljivo pisal: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih! Ondi morje, veliko in prostrano, v njem je laznine brez števila, živali velikih in malih.« (Psalm 104:24‚ 25)

Apostol Janez je rekel: »Vreden si, Gospod in Bog naš, prejemati slavo in čast in moč, zakaj ti si ustvaril vse, in zaradi volje tvoje je bilo vse in je bilo ustvarjeno.« (Razodetje 4:11) Življenje ni plod slepega naključja, nekakšnega vesoljnega lota, v katerem je dobitnik nekako postalo na milijone življenjskih oblik.

Preprosta resnica je, da je Bog ,ustvaril vse, in da je zaradi volje njegove bilo vse in je bilo ustvarjeno‘. Jezus Kristus sam je farizejem dejal: »Ali niste brali, da ju je Stvarnik od začetka ustvaril kot moža in ženo.« Jezus je poznal Stvarnika! Med ustvarjanjem je bil ob Njem, ob Jehovu, kot njegov delovodja. (Matevž 19:4; Pregovori 8:22–31)

Da pa bi dojeli in sprejeli to temeljno resnico o Stvarniku, nam je treba vere in ponižnosti. Ta vera ni slepa lahkovernost. Temelji na otipljivih, vidnih dokazih. Da, ,kar se od Boga ne more videti, to se zaznava od ustvarjenja sveta‘. (Rimljanom 1:⁠20)

Z našim sedanjim omejenim znanstvenim znanjem ne moremo pojasniti, kako je Bog ustvarjal. Torej bi morali priznati, da sedaj ne moremo vedeti oziroma razumeti vsega o začetku življenja. Na to nas Jehova spomni z besedami: »Kajti misli moje niso vaše misli, tudi vaša pota niso moja pota [. . .]. Marveč kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« (Izaija 55:8‚ 9)

Izbira je vaša: ali boste lahkoverno verjeli v slepo in naključno evolucijo, v neštete igre na srečo, ki naj bi se srečno končale, ali pa boste verovali v Namenjevalca, Stvarnika, Oblikovalca – Boga Jehova. Navdihnjeni prerok je upravičeno dejal: »GOSPOD je Bog večni, Stvarnik krajev zemlje; on ne opeša in se ne utrudi, nedoumna je razumnost njegova.« (Izaija 40:⁠28)

Čemu boste torej verjeli? Vaša odločitev bo zelo vplivala na to, kakšno upanje za prihodnost boste imeli. Če je evolucija resnična, potem bi smrt pomenila popolno pozabo, kljub slepilnim argumentom labirintsko zapletene katoliške teologije, ki skuša v evolucijo vpeljati »dušo«.b Človek nima nesmrtne duše, s katero želijo ublažiti udarec neogibne umrljivosti. (1. Mojzesova 2:7; Ezekiel 18:4, 20)

Če pa sprejemamo, da je resnica v Bibliji in da je živi Bog Stvarnik, potem obstaja obljuba o vstajenju v večno življenje, v popolno življenje na Zemlji, obnovljeni v prvotno stanje uravnovešenosti in harmonije. (Janez 5:28, 29) V koga oziroma v kaj boste verovali? V neverjetno hazardiranje Darwinove evolucijske teorije? Ali pa v Stvarnika, ki je ravnal namensko in ki tako ravna še vedno?c

[Podčrtne opombe]

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Nekateri evolucionisti pravzaprav pravijo, da je naš obstoj na Zemlji nekaj podobnega, »kot če bi na lotu milijonkrat zapored zadeli glavni dobitek milijon ameriških dolarjev«.

[Okvir/slika na strani 15]

Neskončna raznolikost in neštete oblike

Žuželke »Znanstveniki vsako leto odkrijejo od 7000 do 10.000 novih vrst žuželk,« pravi The World Book Encyclopedia. A še vedno »utegne biti od enega do deset milijonov neodkritih vrst«. Catherine Vincent je v svojem članku za Guardian Weekly navajala francoski časopis Le Monde, ki govori o kategoriziranih vrstah kot o »pomilovanja vrednem majhnem številu v primerjavi z resničnim [. . .], ki naj bi po ocenah bilo med 5 in, neverjetno, 50 milijoni«.

Pomislite na svet osupljivih žuželk – na čebele, mravlje, ose, metulje, ščurke, pikapolonice, kresnice, termite, molje, muhe, kačje pastirje, komarje, srebrne ribice, kobilice, uši, čričke, bolhe, če jih le začnemo naštevati! Seznam pa je videti neskončen.

Ptiči In kaj lahko rečemo o ptiču, ki tehta manj kot 30 gramov? »Predstavljajte si ga, kako se seli več kot 16.000 kilometrov letno, in sicer od drevesne meje na Aljaski do deževnih gozdov Južne Amerike in nazaj, kako pri tem hitro in lahkotno preletava z gozdom porasle vrhove, se ogiba mestnih nebotičnikov ter prečka velike površine odprte vode Atlantskega oceana in Mehiškega zaliva.« Kateri neverjetni ptič je to? »Črnoglavi gozdni pevec [Dendroica striata], dinamik, katerega potovalne sposobnosti so med severnoameriškimi ptiči res brez primere.« (Book of North American Birds) Ponovno sprašujemo: Ali je to rezultat neštetih naključij narave, ki so se nekako pravilno iztekla? Ali pa je čudo inteligentnega oblikovanja?

Dodajte temu primeru še ptice, za katere je videti, da imajo neskončen repertoar pesmi: slavec, poznan po Evropi in nekaterih predelih Afrike in Azije po svojem prelepem oglašanju; severni oponašalec iz Severne Amerike, ptica, ki »vešče oponaša in odlomke, ki si jih zapomni, včleni v svojo pesem«; sijajni avstralski lirorepec s svojo »zelo razvito pesmijo, z elementi osupljivo bistrega oponašanja«. (Birds of the World)

Poleg tega človek osupne nad popolnostjo barv ter nad oblikovanostjo kril in perja tolikih ptic. Pridajte vsemu temu še spretno spletanje in izdelovanje gnezd, najsibo to na tleh, na skalnatih površinah ali pa drevesih. Taka prirojena inteligenca mora na ponižnega človeka narediti vtis. Kako so vsi ti nastali? Po naključju ali z namenom?

Človekovi možgani »V možganih utegne biti od deset do sto bilijonov sinaps; vsaka deluje kakor majhen računalnik in registrira signale, ki pridejo kot električni impulzi.« (The Brain) Nagibamo se k temu, da možgane jemljemo kot nekaj samo po sebi umevnega, pa vendar so nekakšen zapleten univerzum, shranjen in zaščiten v lobanji. Kako to, da imamo ta organ, ki nam omogoča, da mislimo, sklepamo in govorimo tisoče jezikov? Zaradi milijonov srečnih naključij? Ali pa zaradi inteligentnega oblikovanja?

[Shema na straneh 16, 17]

Poenostavljena shema zunanje zgradbe možganov

čutilna skorja

Analizira čutilne dražljaje s celega telesa.

zatilni reženj

Obdeluje vidne signale.

mali možgani

Nadzorujejo ravnotežje in koordinacijo.

premotorična skorja

Nadzoruje mišično koordinacijo.

motorična skorja

Pomaga nadzorovati hotne gibe.

čelni reženj

Pomaga nadzorovati mišljenje, čustva, govor, gibe.

senčni reženj

Obdeluje zvok; nadzoruje vidike učenja, spomina, jezika, čustev.

[Shema na strani 16]

končni del aksona

nevrotransmiterji

dendrit

sinapsa

[Shema na straneh 16, 17]

nevron

dendriti

akson

dendriti

sinapsa

nevron

akson

»V možganih utegne biti od deset do sto bilijonov sinaps; vsaka deluje kakor majhen računalnik in registrira signale, ki pridejo kot električni impulzi.« (THE BRAIN)

[Navedba vira slike na strani 13]

Mesec in planeti: NASA photo