Mladi vprašujejo:
Zakaj sem tako bolan
JASON se je pri trinajstih letih odločil, da bo nekoč služil kot polnočasni strežnik v Betelu, svetovnem središču Jehovovih prič v Brooklynu (New York). Napravil si je lesen zaboj in ga poimenoval Betelski zaboj. V njem je pričel zbirati reči, za katere je menil, da jih bo rabil v svoji betelski karieri.
Toda le tri mesece za tem, ko je dopolnil 18 let, so ugotovili, da ima Crohnovo bolezen, kar je pomenilo neprizanesljive, boleče prebavne motnje. »Kar zlomilo me je,« se spominja. »Edino, kar sem lahko naredil, je bilo, da sem poklical očka v službo in se zjokal. Vedel sem, da to pomeni oviro pri uresničitvi mojih sanj, da bi odšel v Betel, če ne še kaj hujšega.«
Glavni razlog, zakaj »vse stvarstvo skupno zdihuje in je v porodnih bolečinah prav do sedaj«, je bolezen. (Rimljanom 8:22) Med bolnimi je tudi nešteto milijonov mladih. Mnogim od njih se zdravje navsezadnje zboljša. Toda drugi se morajo spoprijemati s kroničnimi boleznimi, nekateri pa s takimi, ki so smrtno nevarne. Mladi pogosto bolehajo tudi za astmo, sladkorno boleznijo, anemijo s srpastimi eritrociti, kužnimi boleznimi, epilepsijo, duševnimi boleznimi in rakom. Nekateri prenašajo mnoge bolečine.
,Zakaj se mi to dogaja‘
Pogosto se zgodi, da je kdo, poleg tega, da trpi telesne nadloge, zaradi bolezni še pod duševnim in čustvenim stresom. Če na primer zaradi tega, ker si bolan, več mesecev ne moreš v šolo, morda ne nazaduješ le pri učnem programu, temveč se tudi čutiš odrezanega od družbe. Ko mora dvanajstletni Sunny zaradi občasnih odhodov v bolnišnico izostati od pouka, ga skrbi: ,Kaj počnejo moji sošolci? Kaj sem zamudil danes?‘
Če je bolezen tako huda, da ne moreš prihajati na krščanske shode ali celo brati Biblije, se morda poznajo posledice tudi na tvoji duhovni rasti. Tedaj potrebuješ dodatno čustveno in duhovno podporo. Sprva morda nočeš verjeti v pravilnost diagnoze. Pozneje pa si mogoče zelo jezen, morda nase, ker meniš, da bi se bolezni lahko kako ognil. Morda bi najraje zavpil: ,Zakaj je Bog dovolil, da se mi je to zgodilo?‘ (Primerjaj Matevž 27:46.) Pravzaprav je normalno, da si vsaj malo potrt.
Mladostnik si morda tudi predstavlja, da ga bo Bog ozdravil, če si bo sam še bolj prizadeval, na primer če bo skušal biti še posebej dober. Takšno razmišljanje pa lahko vodi v razočaranje, saj Bog ni obljubil, da bo čudežno ozdravljal v današnjem času. (1. Korinčanom 12:30; 13:8, 13)
Lahko pa si upal, da ti ne bo treba nikoli umreti, da boš tedaj, ko bo Bog privedel ,veliko stisko‘, živel. (Razodetje 7:14, 15; Janez 11:26) Če je tako, si lahko ob spoznanju, da imaš smrtno nevarno bolezen, še toliko bolj prizadet. Morda se vprašuješ, s čim si Jehova užalil, ali pa meniš, da te je Bog izbral za kak poseben preskus značajnosti. Vendar takšno sklepanje ni pravilno. »Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar,« pravi Božja Beseda, Biblija. (Jakob 1:13) Bolezen in smrt sta žalostna dela sedanjega človeškega stanja in ,času in naključju‘ smo izpostavljeni vsi. (Propovednik 9:11, EI)
Spoprijemanje s strahom
Če si hudo zbolel, te je morda tudi prvič močno strah. V knjigi How It Feels to Fight for Your Life so zapisana opažanja 14 hudo bolnih mladih. Desetletni Anton se je na primer bal, da bo umrl med močnim astmatičnim napadom. Šestnajstletno Elizabeto, ki se je bojevala s kostnim rakom, pa je bilo strah, da bi zaspala in se ne več zbudila.
Nekatere mlade pa je strah drugega – bojijo se, da se nihče ne bo hotel z njimi poročiti ali da pozneje v življenju ne bodo imeli zdravih otrok. Drugi se bojijo, da bodo okužili še družinske člane, pa če je bolezen nalezljiva ali ne.
Četudi se bolezen stabilizira ali pojenjuje, se lahko bojazni z vsakim poslabšanjem znova pojavijo. Morda si jih že občutil in zato veš, kako resnične so. Na srečo pa začetni naval negativnih čustev čez čas popusti. In takrat lahko pričneš o svojih okoliščinah presojati bolj razumno.
Biti bolan – izziv
»Ko si mlad, se počutiš nepremagljivega,« opaža prej omenjeni Jason. »Nato pa ti huda bolezen to izbije iz glave. Moraš sedeti in mirovati, zato se počutiš, kakor da si čez noč ostarel.« Da, spoprijeti se z novimi omejitvami je izziv.
Jason je ugotovil, da je izziv tudi, ko drugi ne razumejo tvojega stanja. Sam ima, kar bi lahko imenovali, »nevidno bolezen«. Njegov videz skriva notranje težave. »Moje telo ne prebavlja hrane, kot bi jo moralo,« pojasnjuje Jason, »zato moram jesti pogosto in pojem veliko več kakor mnogi drugi. Kljub temu pa sem suh. A včasih postanem tako utrujen, da sredi dneva ne morem obdržati oči odprtih. Toda pripombe drugih kažejo, da menijo, da si preveč prizanašam oziroma da sem len. Govorijo nekako tako: ,Sam veš, da bi lahko naredil bolje. Pa saj se niti ne potrudiš!‘ «
Jason ima mlajše brate in sestre, ki ne razumejo vedno, zakaj ne more početi reči, ki jih je počel prej, kot na primer to, da se je z njimi šel žogat. »Toda zavedam se, da bi, če bi se poškodoval,« pripominja Jason, »minilo več tednov, preden bi se pozdravil. Navadno primerjajo mojo bolečino s svojo, in pravijo: ,Stoka samo zato, da bi pritegnil pozornost.‘ Najhujša bolečina, ki jo poznajo, je najbrž tista ob zvinu gležnja, zato si preprosto ne znajo predstavljati, kakšna je moja.«
Če je videti, da tvoja bolezen bremeni družino, se morda bojuješ še z občutki krivde. Morda se čutijo krive tudi starši. »Oče in mati mislita, da sta kriva za mojo težavo,« pravi Jason. »Otroci se navadno na bolezen, ko se z njo sprijaznijo, tudi privadijo. Staršem pa je teže. Vedno znova se mi opravičujeta. Nenehno se moram kar najbolj truditi, da bi jima zmanjšal občutek krivde.«
Obiski pri zdravniku – prav nič prijetno
Zaradi neprestanih obiskov pri zdravniku si morda zaskrbljen. Mogoče se čutiš majhnega in nemočnega. To, da samo sediš v bolnišnični čakalnici in čakaš, kdaj boš prišel na vrsto, je lahko prav mučno. »Počutiš se . . . tako sam in kako dobro bi bilo, če bi ti kdo delal družbo,« pravi štirinajstletni Joseph, ki je srčni bolnik. Na žalost pa mnoge mlade pri tem ne podprejo niti lastni starši.
Skrbi pa te lahko tudi zaradi zdravstvenih preiskav. Odkrito rečeno, nekatere so lahko prav neprijetne. Zatem pa moraš morda prestajati dneve ali tedne, polne zaskrbljenosti, ko čakaš na izvide. Toda ne pozabi: Zdravstvene preiskave niso kakor testiranje v šoli in to, da imaš zdravstveno težavo, še ne pomeni, da si nekje pogrešil.
S preiskavami se pravzaprav lahko pride do zelo koristnih podatkov. Izkaže se lahko, da je tvoja zdravstvena težava ozdravljiva. Če pa ni, se lahko s preiskavami odkrije, kako lahko z motnjo živiš. Morda celo pokažejo, da navsezadnje nimaš bolezni, ki jo pričakuješ. Zato poskusi o svojem stanju ne sklepati prenagljeno.
Če se preveč vznemirjaš, te lahko to samo izčrpa. V Bibliji piše: »Skrb v srcu tare moža.« (Pregovori 12:25) Bog nas zato vabi, naj mu svoje skrbi izpovemo. Moramo zaupati, da skrbi za nas in nas bo vodil ter dal modrosti, da bomo težavo kar najbolje obvladovali. (Psalm 41:3; Pregovori 3:5, 6; Filipljanom 4:6, 7; Jakob 1:5)
Lahko se veselimo, da je naš Stvarnik Bog Jehova že naredil pripravo, po kateri nas bo popeljal v novi svet pravičnosti. On bo tudi obudil tiste, ki so umrli, in jim dal možnost uživati ta novi svet. Biblija nam za tisti čas zagotavlja, da »noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!«. (Izaija 33:24)
Do takrat pa se boš morda moral spoprijemati s kakšno hudo boleznijo. Vseeno pa obstaja mnogo učinkovitih sredstev, s katerimi lahko v svojih razmerah narediš, kar se da. O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.
[Slika na strani 18]
Morda se vprašuješ: ,Zakaj je Bog dovolil, da se mi je to zgodilo?‘