Posnemanja vreden vzor
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ ČILA
Giacomo Castelli je imel stanovanje v Antofagasti, mestu z okrog 170.000 prebivalci, na severu Čila. Junija lani je s svojega balkona opazoval skupino ljudi v krajevnem parku. »Neverjetno je bilo videti najstnike, kako se skupaj s starši smejijo in zabavajo,« je pisal v pismu časopisu El Mercurio. Da bi se prepričal o tem nenavadnem prizoru, se je odpravil v park.
»Pričakalo me je še eno presenečenje,« je pripomnil radovedni pisec. »Ko je katera od družin končala obed, je vsak v družini začel pobirati, kar jim je ponesreči padlo na trato, ter shranjevati v svojo vrečko za smeti. [. . .]
Želel sem vedeti, kdo neki so ti nenavadni ljudje,« nadaljuje pisec. »Napotil sem se k ljubkemu dekletu, ki bi prav lahko bila kraljica, česar koli bi želela, in zelo prijazno mi je dejala: ‚Mi smo Jehovove priče in na Regional Stadiumu smo se zbrali na zboru.‘ « Med opoldanskim odmorom so se skupine več kot 3000 prisotnih na okrajnem zboru razmestile po parku k obedu.
»Sem apostolski rimski katoličan,« je dejal pisec. »Zvesto obiskujem sveto mašo in pred leti sem šel celo na romanje v francoski Lurd.
Spoštujem krščanstvo, v katerem sem bil temeljito vzgojen, kljub temu pa se moram odkrito vprašati: Kaj oni imajo, česar mi, katoličani, verniki večinske čilske religije, nimamo? Kako to, da so ti najstniki tako zadovoljni v družbi svojih staršev, ko pa moje tri hčere kar bežijo od mene, kadar jim samo predlagam, da bi šli skupaj ven?
Zakaj so naši katoliški otroci nasilni, zakaj vpijejo in med igro ‚bojevniki‘ tepejo druge otroke [. . .], ko pa so vendar miroljubni, normalno veseli in ekološko osveščeni? Zakaj se mi katoličani ne moremo na zborovanjih sestati, ne da bi nas zajel zoprn komercializem, ki obdaja naša najsvetejša verska zbirališča: svetišča La Tirana, Andacollo in druga?«
Pisec, g. Castelli, je svoje pismo časopisu sklenil z vprašanjem: »Ali bodo tisti med nami, ki se imajo za katoličane in kristjane, sploh kdaj takšni, kot so oni? Naj nam pri tem pomagata Bog in Devica.«