Zakaj organiziran kriminal cveti

AL CAPONE, zloglasni gangster iz ameriškega obdobja prohibicije (1920–33), je trdil, da je le poslovnež, ki želi ustreči zakonu – zakonu ponudbe in povpraševanja. Pravnik največje jakuzovske združbe v Japonski pa je dejal: »Ne morete zanikati, da obstaja močno povpraševanje po dejavnostih[, povezanih s spolnostjo, mamili in igrami na srečo].« To povpraševanje daje organiziranemu kriminalu rast in razcvet. Čeprav nihče ne želi biti žrtev kriminala, pa se nekateri vseeno utegnejo podati v kriminalne organizacije in sprejeti njihove storitve.

Vzemimo na primer varščine, ki so v mnogih državah veliko gangsterjem vir dohodka. Čeprav se včasih namerijo tudi na poštene lastnike trgovin, pa navadno prežijo na tiste, ki vodijo sumljive posle. Lastnik neke igralnice v Šinjuku (Tokio), ki svoj posel vodi pod krinko lokala z igralnimi videoavtomati, je rekel: »Zabodli so nekega uslužbenca in mu ukradli dva milijona [jenov (20.000 USD)]. Toda policije nismo poklicali.« In zakaj je niso? »Ker smo vpleteni v nezakonit posel (igre na srečo), s policijo nočemo imeti nobenega opravka. Ko začne kakšna stranka v naših prostorih razgrajati, pokličemo jakuzo.« Ta vodja kazina mesečno jakuzi plačuje 4000 USD, kar pa je majhna pristojbina v primerjavi s 300.000 USD dobička, ki si ga v tem času nagrabi s svojim nezakonitim poslom. In od kod ta denar priteka? Iz žepov ljudi, ki radi nezakonito hazardirajo.

Enako je z ljudmi, ki opravljajo dostojne posle, a se želijo ogniti težavam. Newyorški organ oblasti je ocenil, da je neki pleskarski podjetnik, ki na leto zasluži 15 milijonov USD, zaradi plačila gangsterjem prihranil 3,8 milijona USD. Ker jim je plačal varščino, je namreč lahko zaposloval ceneno delovno silo in se ognil sporom s sindikatom, ki ga nadzoruje mafija. V Japonski so finančniki med gospodarskim razcvetom svoj denar vlagali v nepremičnine ter podirali stare hiše in trgovine, da bi naredili prostor za ekstravagantne zgradbe. Kadar se stanovalci niso hoteli odseliti ali prodati zemljišča, so investitorji poklicali jiagejo (večinoma z jakuzo povezana podjetja), da so jih prisilno izselili.

Ko je jakuza v takrat osemdesetih letih videla, kako lahko si je bilo izposojati in nabirati denar, je ustanovila družbe ter se podala v špekuliranje z nepremičninami in delnicami. Banke in finančne institucije so v te družbe vlagale veliko denarja, očitno so bile zaverovane v svoj dobiček. A ko se je gospodarski razmah ustavil, so banke svoj denar zelo težko dobile nazaj. Nekdanji policijski uslužbenec je glede zadržujoče se recesije v Japonski za Newsweek dejal: »Resnični razlog, zakaj se problemov glede zgub pri posojilih ne da hitro rešiti, je ta, da je precejšen del teh problemov povezan z organiziranim kriminalom.«

Organiziran kriminal se ukoreninja in cveti tam, kjer so ljudje zelo pripravljeni zadovoljevati svoja poželenja, ne glede na to, kakšna sredstva morajo za to uporabiti. Pohlep po užitkih, spolnosti in denarju so plodna tla za nezakonito trgovino z mamili, za prostitucijo, igre na srečo in oderuštvo. Kdor se vplete v katero od teh dejavnosti, hrani in redi kriminalne tolpe. Kako res je, da organiziran kriminal oskrbuje s stvarmi, po katerih povprašujejo ljudje, ki so odločeni zadovoljevati svoje mesene želje!

Lažna družinska ureditev

Poleg povpraševanja po nezakonitih dejavnostih, pa danes obstaja še ena potreba, zaradi katere je organiziran kriminal v razcvetu. Nedavno umrli vodja ene največjih jakuzovskih združb v Japonski je vztrajno trdil, da je sprejemal izobčence in skrbel zanje ter tako preprečeval, da bi postali slabi. Dejal je tudi, da je bil članom tolpe kakor oče. Večina kriminalnih združb, ne glede na narodnost, gradi svoje organizacije na takih lažnih družinskih odnosih.

Vzemimo na primer Či Sunaa, ki izhaja iz revne družine v Hongkongu. Oče ga je pogosto divje pretepal zaradi povsem nepomembnih stvari. Mladi Či Sun se je začel upirati in se pri dvanajstih letih pridružil razvpitim triadam. V kriminalni organizaciji je po svojem mnenju našel mesto, kamor »spada«. Ker se je v oboroženih spopadih pogumno bojeval, so ga povišali na položaj, na katerem je imel pod sabo več ljudi. Na koncu pa so ga, ko je imel šele 17 let, zaprli.

Mnogi se podobno kot Či Sun v organiziran kriminal podajo zato, da bi našli družinsko vez, ki je doma ne najdejo. Člani trdijo, da so skrbni, toda mladi so pogosto razočarani, ko odkrijejo, da se vsak najbolj zanima zase.

Angel luči

Ko so največjo kriminalno združbo v Japonski po novem zakonu proti tolpam iz leta 1992 označili kot nasilno skupino, je eden njenih voditeljev zatrjeval, da se ima skupina za »plemenito«, saj se bori proti zlu. Ista tolpa je po hudem potresu v Kobeju leta 1995 bližnjim delila hrano, vodo in drugo najnujnejše. »S tako radodarnostjo,« je poročal Asahi Evening News, »si bodo jakuzovci verjetno ohranili svojo trajno podobo v Japonski, in sicer da so izobčenci, ki si zaslužijo spoštovanje.«

Šefi kriminalnih združb se često trudijo, da bi ohranili videz dobrotnikov. Pablo Escobar, razvpit poglavar kolumbijskega Medellínskega mamilskega kartela, je bil za siromašne prebivalce svojega mesta »mitična figura – nekoliko mesija, nekoliko Robin Hood, nekoliko boter v skoraj fevdalnem pomenu patróna, šef«, je za Newsweek pisala Ana Carrigan. Otrokom je zgradil kotalkališča, revnim spodobne hiše, otrokom ulice pa priskrbel službe. Za ljudi, ki so imeli korist od njegove darežljivosti, je bil junak.

Vendar pa so kriminalci, ki se očitno varno skrivajo za svojimi združbami, le orodje v rokah univerzalnega gospodarja kriminala. Kdo je to, odkriva Biblija. »Sam satan se izpreminja v angela svetlobe. Ni torej nič velikega, če se tudi služabniki njegovi izpreminjajo v služabnike pravičnosti; katerih konec bode po njih delih.« (2. Korinčanom 11:14, 15) Danes večina ljudi ne verjame, da je Satan resnična oseba. Francoski pesnik 19. stoletja je dejal: »Hudičeva najbolj domiselna taktika je, da vas prepričuje, da sploh ne obstaja.« Preži iz zakulisja in ne vodi le dogajanja v kriminalnih združbah, temveč po vsem svetu. »Ves svet leži v Hudobnem,« pojasnjuje Biblija. Jezus je za Satana dejal, da je »ubijalec ljudi od začetka [. . .] lažnik in oče laži«. (1. Janezov 5:19; Janez 8:44)

Biblijske prerokbe odkrivajo, da je Satan Hudič še zlasti dejaven od leta 1914. Od tega leta mobilizira svoje horde v vsestransko vojno proti Božjemu ljudstvu. Človeštvo vleče v vrtinec kaosa. On je glavni razlog, zakaj danes kriminal in kriminalne organizacije cvetijo. (Razodetje 12:9–12)

Ali bo vodilna osebnost, ki stoji za kriminalnimi organizacijami, kdaj odstranjena? Ali bo človeštvo kdaj uživalo mir in red? Ali se lahko vi osvobodite zlega imperija, ki ga danes na zemlji gradi Satan?

[Podčrtna opomba]