Kako čutite posledice organiziranega kriminala
OD DOPISNIKA PREBUDITE SE! IZ JAPONSKE
Don (vodja) mafijske družine prebode novinčev prst. Kri kaplja na sliko »svetnika«. Nato sliko požre ogenj. ,Izdaj kakšno skrivnost organizacije, pa bo tvoja duša gorela kakor ta svetnik,‘ zapreti don mladeniču.
ORGANIZIRAN kriminal je lahko zaradi »zakona molka«, italijansko omertà, mnogo let deloval večinoma podtalno. Danes pa poročila o kriminalnih tolpah vsepovsod polnijo naslovne strani, saj se nekateri gangsterji odločijo spregovoriti. Najbolj vidna oseba, ki so jo ti pentiti oziroma mafijski prebežniki obtožili, je Giulio Andreotti, sedemkratni italijanski ministrski predsednik. Glede njegovih zvez z mafijo poteka sodna preiskava.
Kriminalne organizacije svoje lovke stegujejo po vseh področjih življenja: mafija v Italiji in Združenih državah, kjer jo imenujejo tudi Cosa Nostra; mamilski karteli v Južni Ameriki; kitajske triade; jakuza v Japonski. Posledice njihovih zlih dejavnosti čutimo vsi, zaradi njih je življenje dražje.
Pravijo, da si mesto New York (Združene države) deli pet mafijskih družin. Z izsiljevanjem, tako imenovanimi varščinami (plačila za zaščito), oderuštvom, igrami na srečo, preprodajo mamil in prostitucijo si nabirajo milijarde. Domnevajo, da imajo mafijske družine v čvrstem prijemu delavske sindikate pri poslih odvažanja odpadkov, prevozništva, razvažanja hrane, gradnje in tekstilne industrije. Z močjo, ki jo imajo nad sindikati, lahko zgladijo delavske spore ali pa sabotirajo kakšen projekt. Tako se na primer na gradbišču nekega dne buldožer ne bo premaknil, drugega dne bodo na bagru odpovedale zavore, inženirji pa bodo »zavirali« projekt. Do takšnih incidentov in še drugih prihaja toliko časa, dokler se graditelj ne ukloni zahtevam mafije, pa naj gre za izplačila ali pa delovne pogodbe. Pravzaprav »si lahko poslovneži z izplačili mafiji zagotovijo hitro dostavo, mirne odnose z delavci in cenejšo delovno silo«, poroča revija Time.
V Kolumbiji sta se bojevala dva mamilska kartela, dokler niso Pabla Escobara, vodjo Medellínskega kartela, leta 1993 ustrelili. Od tedaj ima monopol nad svetovno trgovino s kokainom Calijski kartel. Leta 1994 si je samo v Združenih državah nabral sedem milijard ameriških dolarjev in verjetno postal največja združba organiziranega kriminala na svetu. Toda leta 1995 so kartelu zadali udarec, ko so prijeli njegovega vodjo, Hoseja Santacruza Londonja. Vendar pa je tu vedno naslednik, ki željno čaka, da sam postane šef.
S padcem železne zavese je ruska mafija prvič nastopila na mednarodnem odru. Zaradi tega »ima vsak posel v Rusiji opraviti z mafijo«, pravi neki bankir, ki ga navaja Newsweek. Poročajo, da si ruska mafija po zapletenih prevarah, povezanih z bencinom, grabi dobičke celo v Brighton Beachu (New York). Na koncu lastniki avtomobilov plačajo več, vlade pa zgubljajo davke. Ruske tolpe tudi vodijo prostitucijske kroge v Vzhodni Evropi. Iz večine svojih zločinov se izmažejo nekaznovani. Le kdo si upa postaviti po robu težko oboroženim nekdanjim športnikom in veteranom iz afganistanske vojne?
Na Orientu ni nič drugače. V Japonski lahko tisti, ki delajo v zabaviščni industriji, pričakujejo vse mogoče težave, če ne spoštujejo krajevne jakuzovske skupine in jim ne plačajo davka. Tudi tu zahtevajo plačilo varščin, in sicer od barov ter celo od uličnih prostitutk. Poleg tega si je jakuza z organiziranjem lastnih družb, izsiljevanjem denarja od velepodjetništev in povezovanjem s kriminalnimi združbami v tujini utrla pot globoko v japonsko gospodarstvo.
Tudi kriminalne organizacije s sedežem v Hongkongu in na Tajvanu razpredajo mrežo čez cel svet. O kitajskih triadah ni znano veliko več od njihovega imena. Zelo malo se ve o tem, kako so organizirane. Njihova zgodovina sega v 17. stoletje, ko so se kitajski menihi povezali v boju proti Mandžurcem, ki so prevzeli oblast na Kitajskem. Čeprav je članov triad na desetine tisoče, jih policija težko izsledi, saj na primer za triade v Hongkongu pravijo, da za določen zločin ali več zločinov oblikujejo začasne združbe. S preprodajo heroina zaslužijo milijarde dolarjev, zraven tega pa so Hongkong spremenili v center za ponarejanje kreditnih kartic.
William Kleinknecht v svoji knjigi The New Ethnic Mobs o kriminalu v Združenih državah piše: »V novem svetu organiziranega kriminala se med gangsterji etničnih skupin v prihodnosti največ obeta Kitajcem. [. . .] Kitajske kriminalne skupine si po mestih v državi hitro pridobivajo moč. [. . .] Pred njimi je le še newyorška mafija.«
Uslužbenec ameriškega sodnega ministrstva o še enem nezakonitem poslu, ki izvira iz Hongkonga, pravi: »Vtihotapljanje tujcev kaže, da je posredi organiziran kriminal.« Nekateri uradniki menijo, da vsako leto v Združene države nezakonito vstopi 100.000 Kitajcev. Običajno mora vtihotapljeni priseljenec za to, da ga spravijo v bogato državo, plačati vsaj 15.000 USD. Večji del tega zneska odplača šele po prihodu na cilj. Tako mnogim priseljencem življenje v deželi njihovih sanj postane nočna mora slabo plačanega, težaškega in prisilnega dela v tovarnah oziroma delavnicah in bordelih.
Ker se ne vpletate v kriminalne dejavnosti morda menite, da posledic organiziranega kriminala ne čutite. Pa je to res? Po več državah se mnogi narkomani zatekajo k zločinom, da bi lahko plačali mamila, ki jih priskrbujejo južnoameriški mamilski karteli. Člani organiziranega kriminala poskrbijo, da se javne službe dodeli družbam, ki so z njimi povezane, posledica tega pa je, da občani plačajo več. V Združenih državah je predsednikova komisija za organiziran kriminal nekoč izjavila, da v njihovi državi »organiziran kriminal, s krajami, izsiljevanjem, podkupovanjem, fiksiranjem cen in omejevanjem trgovine, izkrivlja resnično višino stroškov« in da so porabniki prisiljeni plačati »tako rekoč dodaten davek« mafiji. Torej posledicam kriminala ne more uiti nihče. Davek plačujemo vsi.
Toda zakaj organiziran kriminal danes tako cveti?
[Okvir na strani 5]
Mafija – njeni začetki
»Mafija je nastala na Siciliji v poznem srednjem veku. Na začetku je bila verjetno skrivnostna organizacija, posvečena strmoglavljenju vlade različnih tujih osvajalcev otoka, na primer Saracenov, Normanov in Špancev. Mafija je člane pridobivala iz številnih majhnih zasebnih vojsk, ki so se imenovale mafie in so jih za zaščito svojih posestev pred razbojniki najemali odsotni posestniki, ker je bilo na večjem delu Sicilije skozi stoletja zelo razširjeno brezzakonje. V 18. in 19. stoletju so se energični suroveži iz teh zasebnih vojsk sami organizirali in postali tako močni, da so se obrnili proti posestnikom in na mnogih posestvih postali edini zakon. Od posestnikov so v zameno za zaščito njihovih pridelkov izsiljevali denar.« (The New Encyclopædia Britannica) Izsiljevanje tako imenovanih varščin je postal njihov delovni postopek. Svoje metode so prenesli v Združene države, kjer so se podali v igre na srečo, delavsko izsiljevanje, oderuštvo, trgovino z mamili in prostitucijo.