Sli miru v vzhodni Evropi

GLUHI so slišali! Jetnike so osvobajali! Policiji ni bilo treba početi skoraj nič! O čem pa govorimo? O nedavnih mednarodnih zborovanjih Jehovovih prič, ki so bila julija in avgusta lani v Vzhodni Evropi.

Tema programa je bila »Sli božanskega miru«. In kljub težavam, ki jih je duhovščina povzročila v Romunijia, je mnogo ljudi uvidelo, da imajo Jehovove priče res mir, ki izvira iz poznavanja Boga in Kristusa Jezusa. (Izaija 26:2, 3; Filipljanom 4:7)

Zborovanja so bila v Pragi na Češkem, Budimpešti na Madžarskem, Varšavi in Lodžu na Poljskem, Talinu v Estoniji ter Brašovu in Cluj Napoci v Romuniji.

Na zborovanja so prišle delegacije iz mnogih tujih dežel, s čimer so ta dobila mednarodni priokus. Tako so bile v Pragi velike skupine iz Japonske, Nemčije, Poljske in Združenih držav. Poročilo češkega podružničnega urada Watch Tower Society se je glasilo: »Vsa ta množica značajnih častilcev Boga Jehova iz drugih dežel nas je neizmerno spodbudila. Japonski delegati, na primer, so bili povečini pionirji in s svojimi čednimi oblekami in urejenostjo so vidno krasili svoj del stadiona. Opazili smo tudi prisrčnost poljske delegacije, hvaležnost slovaških bratov, velikodušnost Nemcev in širokosrčnost Američanov. Od vseh teh smo se marsikaj naučili.«

Kakšen odziv so zborovanja vzbudila pri novih, ki se šele pridružujejo? Petinosemdesetletni učenjak, pisatelj in jezikoslovec je bil navzoč kljub temu, da boleha za sladkorno boleznijo in ima obolelo nogo. Že kakih šest mesecev je preučeval Biblijo s knjigo Spoznanje. Med programom ni pazil na jezik in slovnico govorov, ampak na nekaj drugega. »Bilo je čudovito!« je vzkliknil. »Ljubezen in pozornost, ki vladata med vami, govorita glasneje od besed.« (Janez 13:34, 35; 1. Korinčanom 13:1–8)

Tuji obiskovalci v Pragi so resnično uživali, ko so si ogledovali zgodovinske kraje in neformalno pričevali ob vsaki priložnosti. Neka ameriška Priča, pravnikova žena, je v gradu južno od Prage stala na vrhu stolpa in razdeljevala traktate v češčini vsem, ki so se povzpeli nanj. Drugi pa so traktate izročili skupini šolark, ki so jih srečali na starem judovskem pokopališču. Seveda so literaturo dobili tudi vsi njihovi poklicni vodniki in avtobusni vozniki. (1. Petrovo 3:15)

Neka vodnica je dejala, da ceni Priče in njihovo vedenje, ter zapisala: »Doslej v svojem življenju še nisem srečala toliko prijateljskih in prisrčnih ljudi. Sem sicer katoličanka, vseeno pa me je očarala vaša duhovnost. Vlili ste mi upanje, da za ta naš svet še ni vse izgubljeno. Dovolite mi, da se vam zahvalim za vašo prijaznost. Naj vas Bog blagoslovi!«

Družine so v petek kljub močnemu dežju sedele na odprtem stadionu v Pragi in sprejemale duhovno hrano, ki so jo posredovali domači in tuji govorniki. Dojenčkov je bilo toliko, da so zunaj stadiona uredili posebni parkirni prostor za otroške vozičke, da bi se ognili nesrečam na prehodih.

Zborovanja v Pragi se je udeležilo več kot 22.000 ljudi, krstilo pa 432 novo posvečenih Prič, tudi dve na invalidskem vozičku in še pet drugih telesno onesposobljenih.

Gluhi v Budimpešti »slišijo«

Na obeh straneh reke Donave se razprostira prelepo mesto Budimpešta, ki je julija gostilo mednarodno zborovanje. Najvišje število prisotnih je bilo 23.893 in med njimi je bilo poleg madžarskih delegatov še 3341 drugih iz 11 držav.

V šotoru blizu odra so ves program tolmačili gluhim in navzočih je bilo kakih 100. Ko so izrekali dobrodošlico vsem delegatom, ki ne govorijo madžarščine, so še posebej pozdravili gluhe z besedami: »Ves program bomo tolmačili v še en jezik, ki ga nikakor ne želimo spregledati, in sicer v znakovni jezik. Veseli smo, da so gluhi med nami.«

Posredovati resnico drugim

Na teh zborovanjih so izšle nove biblijske izdaje, tudi knjiga Skrivnost družinske sreče. Francoski delegati so po prejemu te izdaje z avtobusom krenili proti hotelu. Med potjo so zagledali nevesto in ženina s svati. Voznika so zaprosili, da je avtobus ustavil. Eden od Prič je izstopil in paru izročil novo knjigo v madžarščini. Mladoporočenca sta jo hvaležno sprejela in jo takoj pričela pregledovati. Ta izdaja je bila najbrž med prvimi, ki so jih razdelili po izidu!

Od katoličana do komunista in končno Priče

Na zborovanju se je krstilo 510 ljudi, kar je več kot 2 odstotka prisotnih. Trije od teh novih Prič so še v zaporu zaradi zločinov, ki so jih zagrešili, preden so spoznali biblijsko resnico. Krajevni bratje jih redno obiskujejo in vodijo biblijske pouke z drugimi. V nekem budimpeštanskem zaporu preučujejo Biblijo s kakimi 50 jetniki.

Neki mož, ki so ga vzgojili v benediktinski katoliški šoli, je izgubil vero v katoliško cerkev in se pri 20 letih včlanil v komunistično partijo. Pozneje je odšel v vojsko in napredoval do poročnika. Bil je član Delavskih rezervistov, in je na univerzi poučeval marksizem-leninizem. Privlačilo ga je komunistično geslo »svoboda, bratstvo, enakost«. Toda ker so tisti, ki so bili na oblasti, geslo »vlada ljudstva« zlorabljali, je o komunizmu še enkrat trezno premislil. Zdelo se mu je, da tu nekaj manjka. Navsezadnje se je upokojil. Ko so Priče potrkali na njegova vrata, jim je prisluhnil. Sam pravi: »Že ob prvem obisku kraljestvene dvorane sem se prepričal, da sem končno našel pravo bratovščino. Obdajala me je ljubezen pravih Kristusovih sledilcev. Štiri leta sem potreboval, da sem se iz komunista preobrazil v Pričo. Vendar izbral sem resnico.« Na zborovanju se je krstil.

Za policijo pomeni delo na zborovanju spremembo tempa. Neki policist, ki je moral biti pred stadionom, je dejal, da je na zborovanjih Prič zelo težko opravljati svojo dolžnost. Zakaj? Ker vse teče tako gladko, policija kar težko ostane budna!

Ugodna tiskovna poročila iz Poljske

Na Poljskem sta bili dve mednarodni zborovanji – v Varšavi, glavnem mestu, kjer je bilo navzočih 20.000 ljudi in v Lodžu, poljskem drugem največjem mestu, kjer je bilo skoraj 12.000 navzočih.

V varšavskem vodilnem časopisu Życie Warszawy je bilo mogoče prebrati naslednjo notico: » ,Oznaniti je treba dobro novico! Novico o miru, pravem miru. Ker ljubimo Jehova in sosede, bomo še naprej brez prestanka oznanjevali, dokler On ne bo rekel, da je delo opravljeno,‘ je dejal Carey Barber, član vodstvenega organa Jehovovih prič.«

V časopisu Sztandar Młodych pa je pisalo: »Dva dni je bilo na religioznem zboru na legianskem stadionu v Varšavi kakih 12.000 Jehovovih prič. Povsod je vladal vzoren red in čeprav sem pazljivo opazoval, nisem videl nobenega policijskega avta ali nadzorovalnih enot.

Poljska je, kot trdijo, skoraj povsem katoliška dežela. Vendar ko se na istem stadionu zberejo naši mladi katoličani, so vedno poleg okrepljene policijske sile, pripravljene ukrepati.

Zagotovo je vznemirljivo, da se katoliški odpadniki, sektaši, oziroma kakor koli jih [Jehovove priče] že imenujete, lahko zberejo v še tako velikem številu, pa ne pomenijo nobene nevarnosti za javni red in mir, medtem ko postanejo mladi katoličani v večji skupini nevarni in je pred njihovimi mladostniškimi izgredi potrebna policijska zaščita. Resnično bi morali o marsičem razmisliti.«

Na zborovanjih so se tudi krstili novi verniki, in sicer v Varšavi 462, v Lodžu pa 278. Med njimi je bila tudi 19-letna Silvia, ki je imela do Prič predsodke. Nekega deževnega dne pa jo je na ulici ogovorila Priča. »Uspela sem se je znebiti in sem odšla stran. Nato pa sem pod dežnik vzela dekle, ki je bila vedno bolj premočena. In tudi ona je bila Priča! Ponudila se je, da mi prinese knjigo Učinkoviti odgovori na vprašanja mladih. Iz vljudnosti sem ji dala svoj naslov, in . . . danes sem se krstila!«

Majhna Estonija dobi veliko pričevanje

Estonija, Latvija in Litva so baltiške države. V Estoniji prebiva samo kakih 1,5 milijona ljudi, glavno mesto pa jih ima kakih 450.000. In v njem sta bili avgusta 1996 dve zborovanji.

Ti veliki zborovanji sta bili tako odmevni, da je neki časopis poročal: »Talin je dobesedno prepojen s čaščenjem Jehovovih prič. Govori se, da je od vseh verskih zborovanj, ki so kdaj bila v Estoniji, njihovo v Linski dvorani bilo po številu navzočih največje.« Vsi hoteli so bili zasedeni s Pričami.

Brat Carey Barber je pozneje v svojem poročilu navedel: »Nič čudnega ni, da je finskim in drugim bratom, ki so dodeljeni v Estonijo, tam všeč. To majhno, a čudovito deželo so preplavljali in gazili večji narodi, in je pretrpela že veliko hudega. Sedaj pa se Estonci [. . .] silno veselijo trajnega miru in varnosti, ki ju bo priskrbel Jehova.« V Estoniji je dejavnih več kot 3100 Prič in polovica od njih govori rusko.

Zborovanja so bila organizirana za Estonce, rusko govoreče Estonce in Latvijce, Litovce ter gostujoče delegate iz 15 dežel. Tako je bilo navzočih tudi 155 delegatov iz Britanije in 300 iz Finske.

Tudi gluhi »slišijo« v Estoniji

Gluhi starešina iz Finske je pred tremi leti odšel v Talin (Estonija), da bi videl, kaj bi lahko storil za gluhe v tej deželi. Tam ni poznal niti enega gluhega človeka, zato je s kupi revij Stražni stolp in drugo literaturo odšel kar v talinsko shajališče gluhih. Gluhi Estonci so ga prisrčno sprejeli in bili radovedni, kaj ima s seboj. Med svojim prvim obiskom je razdelil vso literaturo in si zapisal imena in naslove tistih, ki so se zanimali – skupaj 70 imen.

Skoraj vsi so želeli preučevati Biblijo in brat je uvidel, da za vse pouke ne bo mogel poskrbeti. Zato je moral izbrati tiste, ki so se najbolj zanimali. In kmalu po prvem obisku v Estoniji je imel 30 biblijskih poukov, na čakalnem seznamu pa še 40 kandidatov! V Talinu so sedaj za gluhe štirje tolmači.

»Nova epizoda v novozavezni drami«

Neka Priča je v pristanišču pozdravljala delegate, ki so prihajali na zborovanje. Približala se je estonski turistični vodnici in jo vprašala, kaj si misli o tem velikem zborovanjskem dogodku. Vodnica ji je povedala, da je vodila že kar nekaj skupin Prič iz različnih evropskih dežel, in opazila, da so Priče vedno olikani, dobri ljudje. Dejala je tudi, da so jo povabili na ogled pisarne Watch Tower Society v Puhangujski ulici in bila je presenečena, ko je videla takšen red ter prijazne in srečne mlade ljudi. Ni mogla razumeti, zakaj Pričam tako hudo nasprotujejo in jih po krivem obtožujejo, ko pa dejstva kažejo, da so vse te obtožbe lažne. Rekla je: »Zame je vaše delo, služba, kakor nova epizoda v novozavezni drami.«

Jehovove priče kot sli božanskega miru pravzaprav pričakujejo, da si bodo s svojim spoštljivim vedenjem in prijaznostjo do tujcev po vsem svetu ustvarili dober sloves. (1. Petrovo 3:16) Ta zborovanja v Vzhodni Evropi kažejo, da imajo Jehovove priče, kjub obrekovanju in sramotenju s strani verskih sovražnikov in odpadnikov, Božji blagoslov, ko oznanjajo sporočilo o miru, ki ga ta od vojne raztrgani in sovraštva polni svet tako zelo potrebuje. (Izaija 2:2–4; Marko 13:10)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 23]

Družine so kljub dežju pazljivo poslušale program

[Slika na strani 24]

Radostne poljske Priče s svojimi novimi izdajami

[Slika na strani 25]

Srečne estonske Priče v značilnih narodnih nošah